VSM Sklep I Ip 422/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom zavrnilo ugovore dolžnice po izteku roka, prejete dne 14. 11. 2019, 16. 1. 2020, 5. 5. 2020 in 29. 5. 2020 (I. točka izreka) in dolžnici naložilo, da v roku 8 dni upnikom povrne nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 146,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. V obširni laični pritožbi v okviru pravno pomembnih dejstev navaja, da ni vlagala ugovorov po izteku roka, temveč zahteve za ustavitev izvršbe na nepremičnino, uveljavljala je tudi nezakonitosti sodišča v predmetnem postopku. Vztraja, da so rubeži nezakoniti in da ni lastnica nepremičnine, navedene v predlogu za izvršbo ter v sklepu o izvršbi. Trdi, da so upniki v predlogu za izvršbo navedli drugačne podatke o nepremičnini, kot izhajajo iz izvršilnega naslova. Za slednjega meni, da je ničen. Z možem nista prejela sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper sklep o izvršbi, s čimer jima je bila odvzeta možnost pritožbe. Meni, da sodišče prve stopnje izvaja kršitve z namenom, da ji te škodujejo, jo prevarajo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in ustavi izvršilni postopek.

3Upniki so po pooblaščenki odgovorili na vročeno pritožbo. Prerekajo pritožbene navedbe. Trdijo, da se dolžnica predrzno spreneveda, da ni lastnica nepremičnine iz predloga za izvršbo oziroma pravnomočnega sklepa o izvršbi. Sklicujejo se na svoje dosedanje navedbe. Ker dolžnica ni določno navedla, kateri sklep izpodbija, sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbo zavrže, podredno zavrne, in priglašajo pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zavzemanje upnikov za zavrženje dolžničine pritožbe ni utemeljeno. Predhodni preizkus pritožbe (prvi odstavek 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) je pokazal, da je ta pravočasna, popolna in dovoljena. Očitek upnikov, da v pritožbi ni določno navedeno, kateri sklep dolžnica izpodbija, s katerim smiselno uveljavljajo odsotnost obvezne sestavine pritožbe iz 1. točke 335. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ, zaradi česar bi bila pritožba nepopolna, ne drži. Dolžnica je vlogo z dne 11. 6. 2020 izrecno naslovila kot „pritožba zoper sklep z dne 02.06.2020 o ugovoru dolžnice Jožefe Pucko z dne 14.11.2019, z dne 16.01.2020, z dne 05.05.2020 in z dne 29.5.2020“ in v zgornjem desnem kotu prve strani vloge navedla pripadajočo opr. št. zadeve I 178/2017. Po pojasnjenem so procesne predpostavke za obravnavo pritožbe izpolnjene, zato je sodišče druge stopnje dolžničine pritožbene navedbe v nadaljevanju vsebinsko presojalo.

6Glede dolžničinega očitka, da sodišče prve stopnje njenih vlog ne bi smelo obravnavati kot ugovore po izteku roka, saj slednjih ni vložila, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da pri presoji, za katero vrsto vloge gre, ni odločilno njeno poimenovanje, ampak vsebina. Sodišče prve stopnje je zato dolžničina pisanja utemeljeno obravnavalo glede na navedbe, ne pa naslov vloge. Se pa sodišče druge stopnje ne strinja z opredelitvijo in obravnavo nekaterih dolžničinih navedb v okviru pravnega sredstva ugovora po izteku roka.

7Ugovor po izteku roka predstavlja izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ker ga dolžnik lahko vloži po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave (56. člen ZIZ). Besedna razlaga citirane določbe odkazuje na upoštevanje zgolj pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ,¹ pri čemer pa sodna praksa glede ugovornih razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati v ugovoru po izteku roka, ni enotna in del sodne prakse kot ugovorni razlog dopušča tudi razlog spremenjenega, odpravljenega in razveljavljenega izvršilnega naslova.²

8Sodišče prve stopnje je v okviru presoje ugovora po izteku roka obravnavalo navedbe dolžnice o rubežih, za katere sodišče druge stopnje ugotavlja, da ne temeljijo na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, ampak se dolžnica z njimi zavzema za ustavitev izvršbe na nepremičnino. Kljub temu, da je predlog dolžnice za ustavitev izvršbe napačno opredelilo kot ugovor po izteku roka, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se rubež nepremičnine v predmetni zadevi opravlja, ker nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen ZIZ) in da 88. člen ZIZ, na katerega se smiselno sklicuje dolžnica in ki ureja ustavitev izvršbe v primeru neuspešnega ali neizvedenega rubeža premičnin, ni uporabljiv, ker se ne nanaša na rubež nepremičnin.

9Dolžničine ostale trditve o rubežih (denimo, da ni prejela rubežnega zapisnika, da ni ob rubežu ničesar podpisala, ipd.),³ pri katerih smiselno vztraja v pritožbi, saj rubeže označuje kot „nezakonite“, so po presoji sodišča druge stopnje usmerjene v zatrjevanje nepravilnosti, ki naj bi jih izvršitelj storil pri opravi rubeža in bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali jih bo obravnavalo kot zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ).

10Sodišče prve stopnje je kot ugovorni razlog nadalje presojalo trditev dolžnice, da ni lastnica nepremičnine, ki je predmet rubeža, in ga zavrnilo kot prepoznega. Sodišče druge stopnje se sicer strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izkazala, zakaj predmetne navedbe brez svoje krivde ni mogla podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, a meni, da zadevna trditev, četudi bi bila podana pravočasno, ne predstavlja upoštevnega razloga za ugoditev ugovoru po izteku roka. Poleg tega, da ne temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, lahko ugovor, da nepremičnina ni last dolžnika, uveljavlja le tretji z izkazovanjem svoje pravice na nepremičnini in ne dolžnik.⁴ Ugovornega razloga za utemeljitev ugovora po izteku roka po obrazloženem tudi ne predstavlja navedba o neskladju med oznako nepremičnine v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo, ki jo je sodišče prve stopnje prav tako zavrnilo kot prepozno.

11Glede dolžničinega sklicevanja na ničnost izvršilnega naslova sodišče druge stopnje pojasnjuje, da lahko ničnost pogodbe, ki je zajeta v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, dolžnik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi uveljavlja le še v pravdi.⁵ Če je izvršilni naslov v pravdi pravnomočno razveljavljen, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 76. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnica, ki s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti pred prvostopenjskim sodiščem ni uspela, s pravnomočno odločbo, ki bi razveljavljala izvršilni naslov, ne razpolaga, zato ni podan razlog, ki bi preprečeval izvršbo.

12Čeprav se sodišče druge stopnje, kot je že pojasnilo, ne strinja z umestitivjo vseh dolžničinih navedb v pravno sredstvo ugovora po izteku roka, je bilo v okviru objektivnih meja pravnomočnosti zavezano presojati odločitev o zavrnitvi ugovorov po izteku roka, za katero zaključuje, da je pravilna, saj obstoj in utemeljenost ugovornih razlogov nista izkazana.

13Odločitve sodišča druge stopnje ne omaje graja dela sodišča prve stopnje, ki naj bi izvajalo kršitve z namenom, da dolžnici škoduje. V zvezi z navedenim je ugotoviti, da dolžnica ni izkazala vložitve zahteve za izločitev sodnika, pri čemer je pojasniti, da nezadovoljstvo z odločitvami ne predstavlja utemeljenega razloga za izločitev sodnika, saj imajo stranke za izpodbijane sodnih odločb na razpolago pravno sredstvo pritožbe, razen kadar ta ni dovoljena (denimo zoper sklepe procesnega vodstva). Konkretnih kršitev sodišča prve stopnje pa dolžnica s pavšalnim sklicevanjem na kršitev pravice do izjave na naroku za obravavo ugovora dolžnika in z zatrjevanjem, da ji je sodišče prepovedalo pritožbo zoper sklep o menjavi izvršitelja (ta predstavlja sklep, zoper katerega v skladu s četrtim odstavkom 45. člena v zvezi s petim odstavkom 287. člena ZIZ pritožba ni dovoljena), ni uspela izkazati.

14Neutemeljen je tudi očitek o nepravilni vročitvi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Podatki elektronskega vpisnika izkazujejo vročitev predmetnega sklepa pooblaščencu dolžnikov.⁶ Če ima stranka v postopku pooblaščenca, se osebna vročitev stranki veljavno opravi tako, da se pisanje vroči pooblaščencu (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 142. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje predmetni sklep pravilno vročilo, dolžničini očitki zoper pooblaščenca pa so predmet notranjega (mandatnega razmerja) med pooblaščencem in stranko.

15Do ostalih obširnih pritožbenih navedb (denimo o izostanku preizkusa lastništva nepremičnine, neaktivnosti upnikov, okoliščinah sklepanja pogodbe v notarskem zapisu, ipd.) se sodišče druge stopnje ni posebej opredeljevalo, saj za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne.

16Ker sodišče druge stopnje ni spremenilo odločitve o ugovorih po izteku roka, ni poseglo v odločitev o stroških upnikovega odgovora. Stroškovne odločitve dolžnica substancirano ne prereka, da bi se do njenih navedb bilo možno opredeliti, uradni preizkus pa nepravilnosti pri prisoji stroškov ni pokazal.

17Po pojasnjenem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče postopati v skladu z napotki iz sklepa drugostopenjskega sodišča I Ip 422/2019 z dne 28. 8. 2019 (točka 10 obrazložitve) in se v tem okviru tudi opredeliti do parcelne številke, na kateri stoji stavba in v njej stanovanje, na katero je v tem postopku dovoljena izvršba.

19Sodišče druge stopnje o dolžničinih stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker jih ta ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s strani upnikov priglašenimi pritožbenimi stroški pa pojasnjuje, da se upniki v odgovoru na pritožbo v bistvenem zgolj sklicujejo na že podana stališča, zato je z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločilo, da tudi upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

¹ Glej VSL Sklep II Ip 2200/2017 in VSL sklep I Ip 1115/2016.
² Glej VSM sklep I Ip 531/2014.
³ Povzeto iz dolžničine vloge, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 14. 11. 2019.
⁴ Glej VSM sklep I Ip 120/2013.
⁵ Glej VSM Sklep I Ip 135/2018.
⁶ Vročitev je bila opravljena v elektronski predal dne 11. 5. 2018, oznaka zadeve: 41448356.