VSRS Sklep X DoR 6/2020-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je Upravno sodišče v upravnem sporu vezano na določila Zakona o pravdnem postopku v delu, kjer ta določa, da mora sodišče nasprotni stranki vročiti listine in vloge nasprotne stranke in listine, na podlagi katerih sprejme (oziroma bo sprejelo) svojo odločitev?

2. Ali sodišče stranki postopka obravnava enakopravno, če od ene stranke zahteva, da že v svojih tožbenih navedbah izkaže verjetnost, da dejansko stanje ni takšno, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, medtem ko od nasprotne stranke (ki je državni organ) ne zahteva niti konkretiziranja trditev v postopku?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4210-5600/2016-14 (04-142-11) z dne 9. 11. 2016. Z njo je bila v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 2014 odmerjena dohodnina v znesku 128.694,43 EUR, v plačilo pa naložen znesek 60.443,36 EUR, ki predstavlja razliko med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine ter na podlagi prvotne odločbe vrnjenim zneskom 1.173,50 EUR. Pri novi odmeri dohodnine je davčni organ upošteval zneske gotovine 269.905,00 EUR, ki jih je tožnik dvigoval z računa družbe M., d. o. o. Ministrstvo za finance je 1. točko izreka prvostopenjske davčne odločbe dopolnilo tako, da je odpravilo prvotno odločbo o odmeri dohodnine št. 01 07596 z dne 31. 3. 2015, sicer pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo z odločbo, št. DT 499-01-1690/2016 z dne 17. 8. 2017.

2Iz izpodbijane sodbe Upravnega sodišča izhaja, da tožnik ni dokazal trditev, da je bila dvignjena gotovina namenjena za poslovanje družbe M. ali v letu 2014 ustanovljene družbe A. V davčnem postopku je bilo po presoji Upravnega sodišča pravilno ugotovljeno, da tožnik v času dvigov v družbi ni imel statusa, ki bi mu dovoljeval dvige gotovine in razpolaganje z njo, zato je utemeljen zaključek, da gre za tožnikove dohodke v smislu 6. točke 18. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). V tožbi podane dokazne predloge je sodišče zavrnilo kot nesubstancirane oziroma nepotrebne, glede dokaznih predlogov, ki se nanašajo na poslovanje obeh tožnikovih družb, pa je presodilo, da je bilo dejansko stanje v davčnem postopku ugotovljeno s takšno stopnjo gotovosti, da nadaljnje izvajanje dokazov tega ne bi moglo spremeniti.

3Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Pomembnost predlaganih vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in tudi z razvojem sodne prakse.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče je presodilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnika za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6Prvo vprašanje se nanaša na uporabo pravil ZPP v upravnem sporu.¹ Pri navedenem gre za vprašanje uporabe upravnega spisa, ki ga sodišču predloži ena od strank postopka (38. člen ZUS-1), kot dokaznega gradiva v sodnem postopku. Delno se je Vrhovno sodišče s to problematiko že ukvarjalo v zadevi X Ips 18/2019, vendar v njej ni odgovorilo na jedro problema, ki ga v obravnavani zadevi izpostavlja tožnik. V zvezi z drugim vprašanjem pa tožnik zatrjuje, da mu v postopku pred Upravnim sodiščem niso bile zagotovljene enake procesne možnosti kot nasprotni stranki. Navedeno se povezuje z načelno obveznostjo sodišča, da opravi glavno obravnavo in na njej izvede predlagane dokaze, razen če za njihovo zavrnitev obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi.² Glede na navedeno zastavljeni vprašanji po svojem pomenu presegata okvir konkretne zadeve, saj sta pomembni za nadaljnji razvoj sodne prakse Vrhovnega sodišča z vidika uresničevanja pravice do kontradiktornega in poštenega postopka v upravnem sporu.

7V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

¹ Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, uporabljajo določbe ZPP.
² O tem vprašanju že obstaja obsežna sodna praksa Vrhovnega sodišča, npr. sklep X Ips 295/2016 z dne 8. 3. 2017, sklep X Ips 401/2016 z dne 28. 11. 2018, sklep X Ips 85/2016 z dne 19. 9. 2018