VSL Sklep Cst 243/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 18. 9. 2019 (r. 79) vložil dolžnik (prvi odstavek) in da se zavrne ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 25. 11. 2019 (r. 99) vložil upnik D. d. o. o. (drugi odstavek).

2Zoper drugi odstavek izreka se pritožuje upnik D. d. o. o., smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa da ga spremeni tako, da odloči, da se obveznosti stečajni dolžnici ne odpustijo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem pritožnik sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njegovega ugovora glede zatrjevanega dejstva, da dolžnica od pričetka osebnega stečaja do danes ne poravnava tekočih obveznosti za svoje bivanje, s čimer ustvarja nove dolgove. Neplačevanje tekočih obveznosti dolžnice upniku iz naslova stanovanjskih stroškov, ne predstavlja nobenega od ugovornih razlogov upnika po 1. in 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP, zato je odločitev iz izpodbijanega sklepa v zvezi s tem pravilna. Že sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da ugovornih navedb upnika ni moč umestiti pod nobenega od ugovornih razlogov, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. Poleg tega odpust obveznosti učinkuje le za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Zato odpust obveznosti na terjatve upnika, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja, ne bo imel pravnega učinka.

5Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem upnik nasprotuje ugotovitvi sodišča, da dolžnica ni zaposlena in da ne opravlja nobenega dela. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem delom ugovora svojo odločitev oprlo na trditve in dokaze, ki so mu bili v času odločanja znani. Pri tem je upravitelj na naroku dne 25. 2. 2020 povedal, da je bil nekajkrat v trgovini na N. v L. in preverjal ali je dolžnica v trgovini zaposlena, na kar ga je opozoril dolžničin mož, vendar dolžnice v trgovini ni bilo. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje ni sledilo upnikovim navedbam, da je dolžnica delala in še dela na črno v svoji trgovini v L., ker jih ni izkazal. Taki dokazni oceni sodišča prve stopnje pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, saj iz navedenih trditev upravitelja ter predloženih dokazov, ki jih je imelo pred seboj sodišče prve stopnje, v času ko je odločalo o ugovoru upnika, dejstvo, da je dolžnica zaposlena oziroma dela na črno, ne izhaja. Dokazna listina, ki jo je upnik predložil sodišču šele v predmetni pritožbi (Poročilo detektiva z dne 30. 4. 2020), pa predstavlja pritožbeno novoto, ki je sodišče v pritožbenem postopku ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člen ZPP). Upnik namreč ni navedel nobene okoliščine, zaradi katere tega dokaza brez svoje krivde ni mogel posredovati sodišču že prej, tako da bi ga pri svoji odločitvi v okviru izpodbijanega sklepa lahko upoštevalo že sodišče prve stopnje.

6Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem drugem odstavku izreka potrdilo
(353. člen ZPP).