VSRS Sklep X DoR 108/2020-3

Predlog se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 6040-27/2016/30 z dne 11. 7. 2017. S to odločbo je tožena stranka ugotovila, da je kandidatka (tožnica) opravljala ponovitev pisnega dela pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju PDI) iz civilnega prava in bila ocenjena s 5 točkami (1. točka izreka odločbe), odločila, da se kandidatki ne dovoli pristop na ustni del PDI (2. točka izreka odločbe) ter ugotovila, da kandidatka celotnega izpita ni opravila (3. točka izreka izpodbijane odločbe).

2Zoper izpodbijano sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije.

3Predlog ni dovoljen.

4S sodbo, v zvezi s katero tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, je bilo odločeno o tožbi zoper izpodbijano odločbo v celoti. Iz vprašanj, glede katerih naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) revizijo dopusti, in iz njihove obrazložitve izhaja, da je za tožnico po vsebini sporna le ugotovitev iz 1. točke izreka odločbe o doseženi oceni pisnega dela PDI iz civilnega prava.

5V skladu z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon (prvi odstavek), pri čemer je upravni akt po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek).

6Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da presoja strokovne ocene oziroma strokovnega opravila nima narave upravnega odločanja in kot taka po vsebini ne more biti predmet odločanja v upravnem sporu.¹ Tudi pri oceni pisnega dela PDI gre za strokovno oceno dveh članov izpitne komisije, ki sta po 21. členu Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljevanju ZPDI) imenovana izmed izkušenih sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, notarjev in drugih uglednih pravnih strokovnjakov. Preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata v postopku, kot je obravnavani, ne glede na poimenovanje sprejete odločitve (odločba), ni odločanje o upravni stvari in torej tudi ne odločanje v upravnem postopku. Sprejeta ocena o pisnem delu PDI zato ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker jo je državni organ zapisal v izrek svoje odločbe. Posledično tudi ni stvar upravnega spora, zato ne more imeti sodnega varstva, niti zadržanega ne. Ker sta 2. in 3. točka izreka izpodbijane odločitve le z ZPDI predpisani posledici sprejete ocene, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je ta del po vsebini odločba.

7Na drugačno stališče ne more vplivati pritožničino sklicevanje na kršitev 25. člena Ustave RS. Strokovna ocena dela izpita, ki ga je opravljala, namreč ni tožničina pravica, obveznost ali pravna korist, o kateri bi tožena stranka odločala v upravnem postopku, zato zoper to oceno ni pravnega sredstva in posledično zoper njo tudi ni zagotovljeno sodno varstvo. Prav tako nezmožnost opravljanja poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev ne pomeni posega v ustavno pravico iz 49. člena Ustave RS, saj je konkretni poklic dostopen za vse pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati.²

8Upravno sodišče je torej z odločanjem o oceni pisnega dela PDI odločalo o aktu, ki ni upravni akt in tudi ne akt, ki bi ga bilo po izrecni določbi zakona mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravno sodišče bi zato moralo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Čeprav tega ni storilo in je (po vsebinski obravnavi) tožbo zavrnilo, izpodbijana sodba ne posega v tožničine pravice in pravne koristi. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožbe namreč ne pomeni vsebinske odločitve o tožbenem zahtevku (spor polne jurisdikcije), temveč le odločitev o zakonitosti upravnega akta, ki pa v obravnavanem primeru to ni. Če pa izpodbijana sodba ne posega v tožničine pravice in pravne koristi, tožnica za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa. Tudi v primeru uspeha z revizijo namreč Vrhovno sodišče ne bi moglo Upravnemu sodišču naložiti, naj v obravnavni zadevi meritorno odloči, saj za odločanje o tožničini tožbi, kot navedeno, niso podane procesne predpostavke.³ Ker si torej tožnica z vložitvijo revizije ne more izboljšati svojega pravnega položaja, tudi za odločanje o dopustnosti te revizije nima pravnega interesa.

9Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi 377. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

¹ Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 133/2019 z dne 23. 10. 2019 glede ocene državnotožilske službe, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019 glede ocenjevanja strokovne usposobljenosti v postopku izbire in imenovanja notarja, sodba X Ips 30/2018 z dne 26. 8. 2019 glede ocene doktorske disertacije, in drugi.
² Tako Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 222/2016 z dne 7. 3. 2018.
³ Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 180/2014 z dne 20. 4. 2016 (14. točka obrazložitve).