VSL Sklep II Cp 970/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 2. 2020 zavrnilo predlog (zastavne) upnice M. H. za postavitev začasnega skrbnika zapuščine.

2Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje upnica M. H., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu predlogu za imenovanje začasnega skrbnika ugodi. Uvodoma navaja, kako je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo ter kaj določa prvi odstavek 131. člena ZD. Razlogi, ki narekujejo postavitev skrbnika zapuščine, so v omenjenem členu našteti le primeroma, saj iz nadaljevanja le-tega izhaja, da je treba institut uporabiti tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Pritožba omenja, za kakšne primere naj bi šlo. Velja splošna ugotovitev, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine upravičena, če je takšen ukrep potreben, da se v interesu vseh dedičev kot celote uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino (sklicuje se na pravno teorijo ter na sklepa tega sodišča I Cp 1665/2001 in I Cp 1215/2001). Prav tako se je sodna praksa že izrekla o tem, da je začasnega skrbnika treba postaviti zaradi zavarovanja zapuščine v primeru, da med dediči obstaja spor glede obsega zapuščine (pritožba se sklicuje na sklep tega sodišča III Cp 1235/2009). Takšna situacija naj bi bila podana tudi v predmetni zadevi. Kot je navedla že v svojem predlogu za imenovanje začasnega skrbnika zapuščine, so v konkretnem primeru podani razlogi za postavitev le-tega, saj dediča D. P. in S. P. s svojimi ravnanji (s čimer je zlasti mišljen spor o obsegu zapuščine, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. I P 90/2017) zavlačujeta in škodita upnikom. Iz njunih ravnanj je mogoče sklepati, da z navideznim sporom glede delitve (o obsegu) zapuščine zgolj zavlačujeta plačilo obveznosti in pričakovano prodajo nepremičnin (zlasti nepremičnine parc. št. 585/43 k.o. 0000 X.). Pritožnica nadalje izpostavlja, da je pri naslovnem sodišču vzporedno zoper dolžnico D. P. v teku še izvršilni postopek opr. št. I 15/2017, ki je bil na njen predlog uveden že dne 17. 1. 2017. Tudi v tem postopku se dedinja D. P. vseskozi izmika udeležbi na glavnih obravnavah. Zastavna upnica ima tako po skoraj treh letih od izdaje sklepa o izvršbi le še dodatne stroške in nobenega povračila. Kakršenkoli bi že bil rezultat pravd, je bilo zastavljeno premoženje že dne 20. 8. 2019 bistveno prenizko za poplačilo terjatve zastavne upnice. Z vsakim nadaljnjim dnem pa je le še nižje, saj se terjatev vsakodnevno povečuje za zamudne obresti skladno s sklepom o izvršbi. Zato je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino. Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so si razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Tako je v 3. točki navedlo, da je med dedičema D. P. in S. P. pred Okrožnim sodiščem v Krškem v teku spor o obsegu zapuščine, ki ni zaključen, nato pa v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zaključilo, da ni potrebe, da bi interese dedičev zastopal in za zapuščino skrbel začasni skrbnik zapuščine.

3Dediča S. P. in D. P. v svojih odgovorih pritožbi nasprotujeta oziroma predlagata njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 131. členom ZD¹ postavi sodišče, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, začasnega skrbnika zapuščine, ki je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Res je, kot navaja pritožba, da sta (kar izhaja iz samega prej omenjenega člena ZD) dejanska stana neznanih dedičev oziroma dedičev neznanega prebivališča določena zgolj primeroma in da je potrebno obravnavani institut uporabiti tudi v vseh drugih primerih, ko je to potrebno. Vendar pa je skupni imenovalec vseh teh (tudi v pritožbi omenjenih) primerov² potrebnost ukrepa, da se v interesu vseh dedičev kot celote uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino.³ Namen postavitve je torej (prvenstveno) zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino in ne (kot to je poudarilo že sodišče prve stopnje) skrb za terjatve do zapuščine. Takšno zasledovanje interesov dedičev (in ne zapustnikovih upnikov), ko med njimi obstaja spor glede pravice do dediščine in obsega zapuščine, je razvidno tudi iz obrazložitve sklepa VSL III Cp 1235/2009 z dne 1. 4. 2009 (na katero se iz razloga, ker sama postavitev predlaga zaradi zaščite svojih interesov, neprepričljivo sklicuje pritožnica/upnica).

6Drugi razlog, zaradi katerega je upničin predlog neutemeljen, pa se skriva v okoliščini, da le-ta ne v predlogu in ne v pritožbi ni uspela konkretno (prepričljivo) pojasniti, kako naj bi postavitev začasnega skrbnika zapuščine vplivala na oziroma izboljšala njen (pravni) položaj. V tem oziru je že sodišče prve stopnje (glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) poudarilo, da rezultat pravde, ki teče med dedičema D. P. in S. P. glede (obsega zapuščine oziroma konkretno) polovice parcele št. 585/43 k.o. X., na pritožnico, ki ima pri omenjeni nepremičnini terjatev, zavarovano s hipoteko, ne bom imel vpliva. Slednja tako glede omenjene pravde (I P 90/2017 Okrožnega sodišča v Krškem) kot izvršilnega postopka, ki ga (kot izhaja iz pritožbenih navedb) iz naslova nevrnjenega posojila vodi zoper dedinjo D. P. (I 15/2017 Okrajnega sodišča v Brežicah) pojasnjuje, kako naj bi dediča v pravdi (oziroma dedinja v izvršilnem postopku) s svojimi ravnanji zavlačevala postopek⁴ in škodila upnikom. Bolj od dejstva, da gre za posplošene in neizkazane trditve (predvsem kar se oškodovanja oziroma povečevanja njene terjatve v primerjavi z vrednostjo zastavljene nepremičnine tiče), je pomembno to, da pritožnica⁵ ustrezno ne obrazloži, kako naj bi postavitev začasnega skrbnika zapuščine vplivala na tek pravdnega in izvršilnega postopka v skladu z njenimi pričakovanji. Ni namreč jasno, kako bi lahko začasni skrbnik zapuščine vplival na tek postopkov, v katerih ne bi bil stranka (zastopnik). Omenjeno ne velja le glede pravdnega postopka, ki teče med dedičema, ampak predvsem izvršilnega postopka, (ki ga pritožnica vodi zoper dedinjo in) ki ni v nobenem pogledu (pravno) povezan s predmetnim zapuščinskim postopkom. Z ozirom na navedeno se upničin predlog za postavitev začasnega skrbnika zapuščine ne kaže le kot neutemeljen, ampak hkrati tudi kot neprimerno sredstvo za dosego ciljev, ki jih želi doseči (to je hitrejšega teka obeh predhodno omenjenih civilnih postopkov).⁶

7Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da so si razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Kot prvo ugotovitev sodišča prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da ni potrebe po postavitvi začasnega zastopnika, ni ugotovitev o dejstvu, ampak pravno obarvani zaključek (zaključek o neobstoju zakonsko predvidene predpostavke),⁷ zaradi česar že na načelni ravni ni moč govoriti o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP⁸ (ki se v skladu s 163. členom ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku). Poleg tega tudi po vsebinski plati (vsaj ne brez dodatne obrazložitve/konkretizacije, ki pa je v pritožbi izostala) ni moč govoriti o nasprotovanju/izključevanju med ugotovitvijo zapuščinskega sodišča v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (ki jo izpostavlja pritožba), češ da je med dedičema D. P. in S. P. v teku spor o obsegu zapuščine pred Okrožnim sodiščem v Krškem, in predhodno omenjenim zaključkom (iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Zaradi neuspeha s pritožbo upnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.
² Glej tudi Karel Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni list RS, Ljubljana, 1991, str. 161 - 163.
³ Kar izpostavlja sama pritožba; glej tudi Karel Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni list RS, Ljubljana, 1991, str. 161, oziroma sklepa tega sodišča I Cp 1665/2001 z dne 14. 11. 2001 in I Cp 1215/2001 z dne 23. 1. 2002.
⁴ Sam spor pa naj bi bil (med njima) zgolj navidezen.
⁵ Ki sicer (posplošeno) zatrjuje, da je postavitev začasnega skrbnika zapuščine potrebna, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino.
⁶ Zato je tudi iz tega razloga pritožbeno pojasnjevanje, kako se njena terjatev napram vrednosti zastavljenega premoženja dnevno povečuje, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve brezpredmetno.
⁷ Okoliščina, ali se pritožnica z njim strinja (ali ne), je za to presojo nebistveno.
⁸ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.