VSL Sklep I Cp 100/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ustavilo pravdni postopek v delu, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 2340 k. o. X na ime Društvo ..., družbena lastnina - skupna lastnina 1/1 in S. d. d., družbena lastnina 1/1 kot skupna lastnina (od 3. 5. 2017 tehnično na kot 1. ID osnovnega položaja 00005651-lastninska pravica do deleža ½ imetnik društvo ... družbene lastnine in 2. S. d. d., družbena lastnina in 2. ID osnovnega položaja 00003652-lastninska pravica do deleža ½ imetnik društvo ... družbena lastnina in 2. S. d. d., družbena lastnina) neveljavna in se pri nepremičnini 2340 k. o. X vzpostavi zemljiškoknjižno stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo. 2. Ugotovi se, da sta prva in druga tožena stranka vsak solastnik do ene idealne polovice parc. ID X- 2340 k. o. X.“ Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa zahtevek, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa, odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani, zemljiškoknjižnemu oddelku (II. točka izreka) ter da se predmetni pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o vmesnem ugotovitvenem zahtevku iz 1. točke izreka tega sklepa (III. točka izreka).

2Proti navedenemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka, ki najprej pojasnjuje, da je vložila vmesno ugotovitveno tožbo z dvema zahtevkoma in sicer izbrisno tožbo in pozitivno ugotovitveno tožbo. Tožeča stranka je zatrjevala, da je vknjižba lastninske pravice toženih strank neveljavna iz materialnopravnega razloga in je zaradi te vknjižbe kršena pravica tožeče stranke. Tožeča stranka je vtoževala neveljavnost in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega (v nadaljevanju ZK) stanja. Ima tudi interes za tako tožbo, saj ji trenutno ZK stanje onemogoča vknjižbo njene služnosti in je zaradi tega kršena njena pravica. Tožeča stranka je zatrjevala, da ZLNDL ni pravni temelj za nastanek skupne lastnine, ki nastane samo, če zakon to izrecno določa, v vseh drugih primerih nastane solastnina. Sodišče je napačno uporabilo 96. člen ZZK-1. Materialnopravno napačne vknjižbe, s katero je kršena pravica tožeče stranke, se ne popravlja s prehodno določbo ZZK-1C, ampak z izbrisno tožbo. Računalniška napaka ni razlog, da bi se stranko obravnavalo slabše in se jo napotilo na formaliziran nepravdni postopek. Poleg tega sodišče ni niti ugotovilo, ali gre za računalniško napako in je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Vknjižba po ZLNDL pomeni derivativno pridobitev lastninske pravice ex lege, napake pri tej vknjižbi pa se tudi popravljajo z izbrisno tožbo. O materialnopravno nepravilnih vknjižbah, s katerim je prizadeta materialna pravica tretjih, se ne more vsebinsko odločati v ZK postopku, ki je formalen postopek, v katerem se ne more odločiti o stvarnih pravicah na podlagi dejanskega stanja, ki ga na obravnavi v prisotnosti strank ugotovi sodišče po izvedenem dokaznem postopku. Podredno pa je predmet odločanja v obravnavani zadevi zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, pravni interes za tak ugotovitveni zahtevek pa je podan na podlagi 40. člena ZZK-1.

3Pritožba je bila vročena toženima strankama v odgovor, ki nanjo nista odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka je s predmetno tožbo prvotno zahtevala (le) ugotovitev obstoja služnostne pravice¹ v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin na služečih nepremičninah toženih strank (1) S. d. d. - v stečaju, (2) Društvo ... in (3) Občina. V nadaljevanju postopka je bila tožba (subjektivno in objektivno) spremenjena, tako da je sedaj vložena zoper toženi stranki (1) Občina in (2) Društvo ..., tožeča stranka pa poleg ugotovitve obstoja služnostne pravice, zahteva ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 2340 k. o. X na ime Društvo ..., družbena lastnina - skupna lastnina 1/1 in S. d. d., družbena lastnina 1/1 kot skupna lastnina (od 3. 5. 2017 tehnično na kot 1. ID osnovnega položaja 00005651-lastninska pravica do deleža ½ imetnik društvo ... družbene lastnine in 2. S. d. d., družbena lastnina in 2. ID osnovnega položaja 00003652 - lastninska pravica do deleža ½ imetnik društvo... družbena lastnina in 2. S. d. d., družbena lastnina) neveljavna, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri nepremičnini 2340 k. o. X.

6Tožeča stranka je trdila, da glede na ZK stanje nepremičnine parc. 2340 k. o. X, kjer sta prvotno prvo tožena in drugo tožena stranka vpisani kot skupni lastnici², ni mogoče pravilno vknjižiti njene stvarne pravice služnosti. Po njenem mnenju je do takega vpisa prišlo avtomatično na podlagi ZLNDL, ki pa ni pravni temelj za nastanek skupne lastnine. Navedla je tudi, da je „verjetno računalniški program vzpostavil skupno lastnino in to pomeni, da je vknjižba materialno pravno napačna.“³ Čeprav je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da iz izpiskov iz zemljiške knjige ni razvidno⁴, ali je prišlo do zatrjevanega napačnega vpisa na podlagi listine, ki je podlaga za vpis, ali pri prenosu elektronskih podatkov, je postopek v tem delu ustavilo, ker naj bi se nadaljeval v zemljiškoknjižnem postopku popravljanja pomotnih vpisov (200. člen ZZK - 1⁵). Pritožbeno sodišče na tem mestu še dodaja, da iz zemljiške knjige izhaja, da je pod Dn. št. 161823/2017 (ID postopka ...) pri nepremičninah last S. d. d. (torej tudi sporni parc. 2340) vpisan začetek postopka vknjižbe lastninske pravice na Občino, v primeru spremembe lastniškega stanja pa popravljanje spornega vpisa (tudi če bi šlo res za pomotni vpis) po določbah 200. člena ZZK-1 ni ustrezen postopek.

7Pritožnica utemeljeno opozarja, da je trdila, da je sporna vknjižba napačna iz materialnopravnega razloga in s tožbenim zahtevkom zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega ZK stanja. V obravnavanem primeru to pomeni, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti (le) na navedbo (pravzaprav domnevo) tožeče stranke, da je skupno lastnino vzpostavil računalniški program, poleg tega pa stranki ni mogoče odvzeti pravice, da se odloči o njenem tožbenem zahtevku. Sodišče ni vezano na trditve⁶, ampak na tožbeni zahtevek, o katerem mora odločiti. Situacija, ki jo je obravnavalo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 1536/2017 z dne 11. 10. 2017⁷, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni primerljiva z obravnavano zadevo. Res je, da tudi v omenjeni zadevi ni bilo jasno, ali je prišlo do napačnega vpisa (deležev) na podlagi listine, ki je bila podlaga za vpis, ali pri prenosu elektronskih podatkov po uveljavitvi ZZK-1C, vendar tožeča stranka ni uveljavljala neveljavnosti vknjižbe z izbrisno tožbo (prim. 6. točko obrazložitve), kot jo v obravnavanem primeru.

8Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo najprej ugotoviti, ali gre res za materialno pravno napačno vknjižbo in meritorno odločiti o utemeljenosti izbrisnega zahtevka.

9Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Postavitve ograje.
² Iz ZK podatkov izhaja, da gre za dva osnovna položaja (ID 00005651 in ID 00005652), pri vsakem osnovnem položaju sta kot skupna lastnika vpisana S. d. d. in Društvo ...
³ List. št. 209.
⁴ Razvidno je le, da je do spornega vpisa prišlo leta 1999 ob prepisu podatkov iz centralne baze zemljiškega katastra.
⁵ „Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa.“
⁶ Razen v smislu 3. člena ZPP (razpravno načelo).
⁷ Sodišče prve stopnje je, enako kot v obravnavani zadevi, po ugotovitvi, da tožnik zahteva odpravo pomotnega vpisa v zemljiški knjigi v smislu 200. člena ZZK-1, pravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo zadeva odstopljena zemljiškoknjižnemu oddelku okrajnega sodišča.