VSC Sklep I Cp 118/2020

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške, nastale z vložitvijo pritožbe.

III. Toženi stranki sami krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom toženima strankama naložilo, da tožeči stranki povrneta nadaljnje pravdne stroške v znesku 164,93 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od plačilne zamude dalje do plačila.

2Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožujeta tako tožeča kot toženi stranki ter pri tem uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3Tožeča stranka očita, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj ji sodišče prve stopnje še vedno ni priznalo nagrade v zvezi s pridobitvijo 25 zemljiškoknjižnih izpiskov (25 x 50 točk), pridobitvijo letalskih posnetkov, ortofoto posnetka in google posnetka (6 x 50 točk) ter za pregled celotnega spisovnega gradiva in posvet s stranko glede sestave tožbe v trajanju 1 ure (100 točk) ter sodišču v zvezi z izpostavljenim očita zmotno uporabo materialnega prava. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-II-1/09 ter opozarja na standarde v zvezi z odvetništvom kot delom pravosodja, ki iz navedene odločbe izhajajo. Zatrjuje, da so glede na ustavni položaj odvetništva ter 19. člen OT, pojasnila in obvezne razlage, ki jih o uporabi OT daje Upravi odbor Odvetniške zbornice Slovenije, za sodišča obvezujoča in so jih ta dolžna upoštevati. Sodišču prve stopnje očita, da je v nadaljevanju izpostavljena pojasnila upravnega odbora OZS v zvezi z nagrado za posvet stranko ter za pregled spisov, listin in druge dokumentacije, kršilo. Pojasnjuje, da to ne predstavlja zgolj kršitev OT, pač pa zaradi samovolje in arbitrarnosti tudi kršitev ustavne pravice tožnika do enakopravnosti iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) ter do poštenega sojenja iz 23. člena URS Glede nagrade za pridobivanje zemljiškoknjižnih izpiskov ter posveta s stranko poudarja, da niso nikjer določene kot sestavni del nagrade za sestavo tožbe. Opozarja, da OT v tar. št. 39/5 izrecno priznava za storitev pribave vsakega zemljiškoknjižnega izpiska oziroma podatka po 50 točk ter da so šele tako pridobljene listine bile podlaga njihovemu pregledu in posvetovanju s stranko za ne/vložitev tožbe. Pri tem poudarja, da ne gre za strošek pristojbine upravljalcev teh evidenc, kot napačno razume sodišče, ampak za nagrado za storitev odvetnika, ki jo je ta upravičeno priglasil. Zatrjuje, da sodišče z nasprotnim ravnanjem oškoduje tožnico, ki je te stroške dolžna odvetniku plačati, povzročili pa sta ji jih toženi stranki in je nevzdržno, da teh stroškov tožnica ne bo dobila povrnjenih. V nasprotju s temeljnimi logičnimi pravili je, da bi se štelo, da je storitev odvetnikovega pridobivanja izpiskov, podatkov in drugih listin vključena v postavko sestave tožbe, saj je sestava tožbe tarifirana na 300 točk, že sama pridobitev izpiskov po tar. št. 39/7 OT pa znaša za 23 zemljiškoknjižnih izpiskov in 6 ortofoto posnetkov 1450 točk. Vsled navedenemu zaključuje, da bi bila stranka, ki bi se tožbe ne odločila vložiti, dolžna odvetniku plačati vrednost 1450 točk, če pa bi tožbo vložila pa le 300 točk. V zvezi s priznano nagrado za vlogo z dne 4. 6. 2019 zatrjuje, da je priznana v prenizki višini, saj gre za neobrazloženo vlogo in ne kratek dopis. Poudarja, da bi mu nagrada zato morala biti priznana po tar. št. 19 OT in ne po tar. št. 39/4 OT ter izpostavlja, da v pravdnem postopku nobena vloga ni tarifirana zgolj z 20 točkami, tarifa 19, ki je v odnosu do OT lex specialis je jasna, za vloge, ki ne predstavljajo obrazložene vloge, priznava 50 točk. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa z ustrezno stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

4Toženi stranki sodišču očitata, da obrazložitev, da je s sklepom P 68/2019 z dne 6. 12. 2019 odločilo o do tedaj priglašenih stroških tožeče stranke in jih na podlagi kriterija uspeha pravdnih strank (154. člen ZPP) naložilo v plačilo toženima strankama, preizkusa izpodbijanega sklepa ne omogoča. Izpostavljata, da bi glede na stališče sodne prakse, kdaj da tožena stranka povod za tožbo¹ in njunih navedb moralo sprejeti odločitev, da toženi stranki povoda za tožbo nista dali. Podajata trditve glede zatrjevanega, da povoda za tožbo nista dali, ter pojasnjujeta, da je bilo dogovorjeno, da se listina ″izbrisno dovoljenje″ dopolni in se s to listino zadeve v zvezi s služnosti celovito uredijo. Sodišču očitata, da neutemeljeno zaključuje, da sta toženi stranki dolžni nositi stroške postopka, ker nista podpisali listine ter izpostavljata, da sodišče pri tem ne pove, v katerem roku bi listino stranki morali podpisati, saj v listini nobenega roka ni bilo določenega, prav tako pa nista prejeli nobenega opomina na izpolnitev obveznosti pred tožbo. Izpostavljata, da sta v svoji prvi vlogi zahtevek pripoznala ter očitata, da je sodišče to dejstvo povsem pregledalo. Izpostavljata, da sta v svoji prvi vlogi zahtevek pripoznala ter očitata, da je sodišče to dejstvo povsem pregledalo. Poudarjata, da sta bila prepričana, da sta v postopku sporazumne ureditve celovite problematike služnosti med strankama, tožnica pa je brez da bi toženima strankama dala rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, vložila tožbo. Ker ju sodišče v zvezi s tem ni zaslišalo in za predmetno ne izvedbo predlaganih dokazov ni navedlo razlogov, čeprav sta stranki svoje zaslišanje predlagali, očitata, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj gre za kršitev strankine pravice do izjavljanja v postopku ter nemožnost preizkusa izpodbijanega sklepa zaradi manjkajočih razlogov. Predlagata ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa oziroma podredno, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

5V odgovoru na pritožbo toženi stranki prerekata pritožbene trditve in predlagata njeno zavrnitev. Priglašata stroške vloženega odgovora.

6Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi tožeče stranke:

7Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo le o stroških tožeče stranke, priglašenih v vlogi z dne 11. 12. 2019, pri tem pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi odločalo tudi o nagradi v zvezi s pridobitvijo zemljiškoknjižnih izpiskov, posnetkov, pregleda spisa ter posveta s stranko, so pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava, ki se nanašajo na priznanje navedenih stroškov po tar.št. 39 OT, za predmetni pritožbeni preizkus pravno nerelevantni, saj na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati.

8Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 4. 6. 2019 sodišču posredoval zgolj potrdilo o plačilu sodne takse, kar pritožbeno ni sporno. Skladno z določbo prvega odstavka 105. člena ZPP so z vlogo po tem zakonu so mišljeni tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Pri tem morajo vloge biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave (drugi odstavek 105. člena ZPP). Ob navedenem pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da posredovanje potrdila o plačilu sodne takse predstavlja le kratek dopis oziroma obvestilo sodišču po tar. št. 39/4 OT ter kot neutemeljene zavrača pritožbene trditve, da gre za neobrazloženo vlogo po 4. točki tar.št. 19 OT, saj le ta ne vsebuje nobene izjave, ki bi se nanašala na vsebino zahtevanega sodnega varstva (izjave volje in izjave vednosti). Poleg tega je dodati, da je tožeča stranka po podatkih spisa sodno takso, katere plačilo je sodišču sporočila in izkazala z vlogo z dne 4. 6. 2019, plačala z navedbo reference iz plačilnega naloga, zato dokazila glede na tretji odstavek 6. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišču niti ni bila dolžna predložiti.

O pritožbi tožene stranke:

9Znotraj enega pravdnega postopka je možen le en zaključek o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo. Sodišče prve stopnje je razloge o tem zapisalo v sklepu z dne 6. 12. 2019. Glede na navedeno izpostavljeno dejstvo ni več pravno relevantno za odločanje o pravdnih stroških, saj pri predmetnem sklepu za sodišče prve stopnje ni bilo več sporno. Očitkom, da se izpodbijanega sklepa zato ne da preizkusiti, vsled navedenemu ni mogoče slediti, zato so pritožbene trditve, da je sklep sodišče prve stopnje obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, neutemeljene.

10Ker je pritožbeno sodišče v odločbi I Cp 117/2020 z dne 7. 5. 2020 potrdilo zaključek sodišča prve stopnje, sprejet v sklepu z dne 6. 12. 2019, o tem, da sta toženi stranki dali povod za tožbo, pritožbene trditve v tej smeri na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, zato sodišče druge stopnje na njih ni odgovarjalo.

11Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbi, ki sta se izkazali za neutemeljeni, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), ni zasledilo kakšnih kršitev oziroma nepravilnosti.

12Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 165. člena odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker tožeča in toženi stranki s pritožbama niso uspele, same krijejo svoje stroške, nastale z njunima vložitvama (prvi odstavek 154. člena ZPP).

13Ker toženi stranki v odgovoru na pritožbo zgolj ponavljata stališča in trditve, ki sta jih navajali že v odgovoru na pritožbo z dne 28. 1. 2020 ter v ničemer ne pripomoreta k hitrejši razjasnitvi zadeve, stroški, nastali z njegovo vložitvijo za predmetni postopek niso bili potrebni, zato jih krijeta sami (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ …pri čemer tožena stranka povod za tožbo da, če lahko tožnik na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj po materialmen pravu sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija.