VSM Sklep IV Kp 26791/2019

Pritožba pooblaščenke oškodovanke kot tožilke se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kr 26791/2019 z dne 2. 4. 2020 na podlagi šestega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 87. člena ZKP in v zvezi s 429. členom ZKP zavrglo vlogo - obtožni predlog oškodovanke kot tožilke K.B. z dne 17. 5. 2019, vloženo po pooblaščeni Odvetniški pisarni G., zoper obdolženega M.B., zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 124. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) in zoper obdolženega M.B. zaradi kaznivega dejanja opustitve pomoči po prvem odstavku 130. člena KZ-1B.

2Zoper ta sklep je oškodovanka kot tožilka po pooblaščenki podala pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep oziroma da ga spremeni in dopusti kazenski pregon, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljen.

4Bistvo pritožbe je v zatrjevanju, da je oškodovanka kot tožilka pravočasno podala vlogo - obtožni predlog zoper oba osumljenca, ker jo je podala v roku 8 dni, torej roku iz drugega odstavka 60. člena ZKP. Sklepa, s katerimi je državni tožilec zavrgel kazenski ovadbi zoper oba osumljenca je pooblaščencem oškodovanke kot tožilke ODT Maribor poslalo 9. 5. 2019 in tega dne je začel teči 8 dnevni rok za začetek oziroma nadaljevanje kazenskega pregona. Oškodovanka pa je vlogo - obtožni predlog po svojih pooblaščencih podala dne 17. 5. 2019, torej v okviru omenjenega 8 dnevnega roka. Trimesečni rok iz šestega odstavka 60. člena ZKP , na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, pa ni mogel niti začeti teči, ker oškodovanki sklepa o zavrženju kazenske ovadbe nista bila vročena.

5Zgoraj navedeno pritožbeno naziranje ni pravilno iz razlogov, ki jih je pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Z njimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

6Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje vlogo - obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, ki je datirana s 17. 5. 2019, zavrglo kot prepozno, ker je ugotovilo, da je bila podana po izteku roka treh mesecev, ki je določen v šestem odstavku 60. člena ZKP. Pri tem je v obrazložitvi sklepa pravilno navedlo, da je navedeni trimesečni rok šteti od dneva, ko oškodovanec umre in da gre za rok, ki je objektiven in prekluziven, kar pomeni, da po njegovem izteku ni mogoče podati izjave o nadaljevanju ali začetku kazenskega pregona.

7Okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka šele 9. 5. 2019 izvedela, da je državni tožilec s sklepom z dne 28. 7. 2015 zavrgel kazensko ovadbo zoper osumljenega M.B., zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 124. člena KZ-1B, ker ni podan utemeljen sum, da je storil navedeno kaznivo dejanje in s sklepom z dne 26. 6. 2014, zavrgel kazensko ovadbo zoper osumljenega M.B. zaradi kaznivega dejanja opustitve pomoči po prvem odstavku 130. člena KZ-1B, ker ni podan utemeljen sum, da je storil naznanjeno kaznivo dejanje, na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je oškodovanka kot tožilka zamudila rok za vložitev obtožnega predloga, nima vpliva. Pooblaščenci oškodovanke se neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 60. člena ZKP, kjer je navedeno, da ima oškodovanec kot tožilec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v 8 dneh, od kar je prejel sporočilo, da državni tožilec ne bo začel pregona. Navedeni rok je subjektivni rok, vendar je upošteven zgolj v okviru trimesečnega roka iz šestega odstavka 60. člena ZKP, ki je objektivni rok. Oba roka pa sta prekluzivna. Potek vsakega izmed njiju pomeni izgubo pravice, ki gre oškodovancu glede podaje izjave o nadaljevanju ali začetku kazenskega pregona. Če državni tožilec oškodovanca o zavrženju kazenske ovadbe obvesti po preteku treh mesecev od zavrženja kazenske ovadbe, oškodovanec ne more nadaljevati ali začeti kazenskega pregona, ker je potekel trimesečni objektivni rok, v katerem je zakonsko dopustno, da poda tako izjavo. Le v primeru, če bi državni tožilec oškodovanca o svoji odločitvi obvestil le kak dan pred pretekom tri mesečnega roka, bi bilo mogoče podati izjavo, s katero oškodovanec začne ali nadaljuje kazenski pregon, v roku 8 dni, torej v subjektivnem roku, določenem v drugem odstavku 60. člena ZKP.¹ V obravnavani zadevi to ni primer.

8Pritožbena graja, da sodišče prve stopnje svoje odločitve ne bi smelo opreti na šesti odstavek 60. člena ZKP, ki določa, da v primeru, če oškodovanec kot tožilec umre med tem, ko teče rok za začetek pregona ali umre med postopkom, lahko njegov zakonec oziroma oseba, s katero je živel v zunajzakonski skupnosti, otroci, starši, posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre v treh mesecih po njegovi smrti začnejo pregon oziroma izjavijo, da nadaljujejo postopek, ker oškodovanec ni umrl med tem, ko je začel teči rok za začetek pregona in tudi ne med postopkom, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je kot podlago za svojo odločitev pravilno uporabilo v pritožbi grajano določbo šestega odstavka 60. člena ZKP, v obrazložitvi sklepa pa opozorilo na smiselno enako uporabo 55. člena ZKP (točka 5 obrazložitve), saj je zgolj v 60. členu ZKP določeno, kdaj in v kakšnem primeru ter tudi v kakšnem času sme oškodovanec kot tožilec prevzeti ali nadaljevati kazenski pregon, če državni tožilec kazenskega pregona ne začne ali od njega odstopi. Gre za korektiv zoper odločitev državnega tožilca in oškodovancu dano pravico, da po določenimi pogoji sam začne oziroma nadaljuje kazenski pregon zoper obdolženca. Vendar je pri tem vezan z zakonsko določbo iz drugega odstavka 60. člena ZKP, po kateri mora to storiti v roku 8 dni , od kar je prejel sporočilo, da je državni tožilec odstopil od pregona ali ga ne bo začel, oziroma z zakonsko določbo iz šestega odstavka 60. člena ZKP, po kateri v primeru, če oškodovanec umre, lahko izjavo o začetku in nadaljevanj pregona poda v roku 3 mesecev po njegovi smrti. Navedeno zakonsko določilo je jasno in ne dopušča razlage, ki jo skuša s pritožbenimi izvajanji uveljaviti pritožba. Trimesečni rok začne teči z dnevom smrti oškodovanca, po njegovem izteku pa oškodovanec v nobenem primeru, tudi takšnem kot je obravnavani, ne more začeti ali nadaljevati kazenskega pregona, ker je v tej pravici prekludiran.

9Po obrazloženem je napadeni sklep pravilen in zakonit. Zato je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Glej komentar mag. Števan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 142.