VSC Sklep PRp 45/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Deutschlandsberg z dne 5. 11. 2018, ki je postala pravnomočna 22. 11. 2018, zoper storilca A. S., prizna in izvrši (I. točka izreka), da je storilec bil z zgoraj navedeno odločbo spoznan za odgovornega storitve prekrška po drugem odstavku 103. člena Zakona o motornih vozilih in je dolžan poravnati denarno sankcijo 110,00 EUR, po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh od pravnomočnosti tega sklepa ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije predlaga obročno plačilo (II. točka izreka), v kolikor pa globe v roku ne bo plačal, bo izterjana prisilno (III. točka izreka).

2Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi zatrjuje, da ni storil prekrška 21. 6. 2018, da pri podjetju S. d. o. o., ki je lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, ni zaposlen že od januarja 2018, da v njem ne deluje in ne sprejema nobenih odločitev, da je odgovorna oseba B. S., ki je bil odgovorna oseba tudi v času storitve prekrška, prav tako pa je odgovoren za sprejemanje pošte in podajanje podatkov o vozniku. To, da niso bili dani podatki o vozniku, je odgovornost delujočega direktorja B. S.. Sodišče naproša, da sklep vroči odgovorni osebi, saj je sam uredil svoja razmerja in ni več odgovorna oseba pri tem podjetju od 13. 9. 2019, svoje podjetje pa ima že od aprila 2018.

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 5. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije.

6Iz opisa dejanja v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec bil sankcioniran, ker kot odgovorna oseba družbe S. d.o.o., ki je imetnik vozila z reg. št. SG ... (SLO) v roku dveh tednov ni odgovoril na poziv prekrškovnega organa države izdaje, da sporoči, kdo je vozil navedeno vozilo 21. 6. 2018 ob 11.46 uri v občini Stainz. Pritožbene navedbe, da vozila ni vozil on, da tudi ni in v času storitve prekrška ni bil odgovorna oseba družbe S. d. o. o., temveč je to B. S., ki tudi sprejema pošto in da od začetka leta 2018 v tej družbi ni več aktiven (čeprav je po podatkih iz Poslovnega registra pri AJPES bil do 23. 9. 2019 vpisan kot direktor in tudi sam navaja, da ni več odgovorna oseba od 13. 9. 2019), so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantne. To je namreč stvar dejanskega stanja v postopku odločanja o odgovornosti za storjeni prekršek, ki bi ga storilec moral uveljavljati v pravočasni pritožbi zoper odločbo o prekršku pred pristojnim organom države izdaje, glede katere je izkazano, da mu je bila osebno vročena 7. 11. 2018 na naslovu njegovega stalnega prebivališča. Ker te možnosti ni izkoristil, je odločba o prekršku postala pravnomočna in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in slediti storilcu, da naj se za odgovorno osebo za prekršek šteje B. S.in da naj se odločbo o prekršku pošlje njemu.

7Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da se prizna in izvrši, in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).