VSL Sklep Cst 156/2020

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 29) sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom T. d.o.o., da se za upravitelja imenuje M. O. in da se ugotovi, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku premo organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana kot O. M. odvetnik.

2Zoper takšen sklep sta bili vloženi dve pritožbi, in sicer pritožba družbenice (p.d. 33) in pritožba dolžnika (p.d. 36). Pritožbi sta laični in skoraj identični, sklep pa izpodbijata zaradi odprtih ustavnopravnih vprašanj in z Ustavo RS varovanih pravic, saj se postavlja širše ustavnopravno vprašanje, ali se s sklepom o začetku stečaja posega v potek ustavne pritožbe v času njene visečnosti. Predlagata, da se postopek začetka stečaja ustavi in izpodbijani sklep v celoti odpravi.

3Na pritožbo je odgovorila predlagateljica stečajnega postopka Republika Slovenija (FURS) in predlagala, da se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Upravitelj je podal mnenje, da pritožba ni utemeljena in naj se zavrne.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Višje sodišče v tem postopku drugič odloča. Prvi sklep o začetku stečaja je razveljavilo zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku stečaja na podlagi neizpodbijanih domnev o insolventnosti, saj dolžnik v predhodnem postopka začetka stečaja ni bil aktiven, pač pa je domneve izpodbijala v pritožbi zoper prvi sklep o začetku postopka šele družbenica dolžnika.

7V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje opravilo narok o začetku stečajnega postopka, vpogledalo vse listine in ugotovilo, da je predlog upnice za začetek stečajnega postopka utemeljen. Ugotovilo je, da je upnica - FURS, aktivno legitimirana za začetek stečajnega postopka, prav tako je ugotovilo, da so izpolnjene domneve o obstoju insolventnosti. Ob vpogledu v zadnje objavljeno letno poročilo za leto 2018 je ugotovilo, da so znašale dolgoročne obveznosti dolžnika 7.093,40 EUR in kratkoročne obveznosti 203.285,61 EUR. Izvršljivi davčni dolg, ki je zapadel časovno dva meseca pred vložitvijo predloga za stečaj dne 28. 12. 2018, pa znaša 207.507,19 EUR, kar presega 20 % delež vseh obveznosti. Upnica, ki je predlagala začetek stečajnega postopka, je FURS in ima terjatev zoper dolžnika zaradi neplačanega izvršljivega davčnega dolga. Dolžnik tudi ni plačal davčnih odtegljajev in zato je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja trajna nelikvidnost dolžnika iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Prav tako je izpolnjena domneva iz 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, saj sredstva dolžnika na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je bila zoper dolžnika predlagana davčna izvršba na njegova denarna sredstva in sicer 2. 8. 2018 na takrat skupni znesek dolga v višini 204.473,70 EUR, ki pa je bila neuspešna.

8V identičnih pritožbah pritožnika smiselno problematizirata aktivno legitimacijo predlagateljice FURS. Iz njunih navedb namreč izhaja, da ne soglašata z davčnim postopkom odmere davka v odločbah DIN št. DT 0000/2014-169 in DT 0000/2014-202. Iz listin v spisu in dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ter odgovora na pritožbo, izhaja, da je dolžnik dolžan upnici - predlagateljici na podlagi pravnomočne odločbe v postopku DT 0000/2018-5 z dne 28. 11. 2018 po stanju na dan 28. 11. 2018 znesek 208.441,84 EUR. Od tega znaša glavnica 190.008,29 EUR in zamudne obresti upoštevane vključno do 28. 11. 2018 znesek 18.433,55 EUR. Odločbe, na katere se upnica sklicuje v odgovoru na pritožbo, so postale pravnomočne 6. 5. 2017, saj je drugostopenjski organ z odločbo z dne 28. 3. 2017 zavrnil pritožbo dolžnika, Upravno sodišče Republike Slovenije pa je s sodbo I U 1006/2017-20 z dne 20. 9. 2018 tožbo dolžnika glede dokončno ugotovljenih davčnih obveznosti zavrnilo kot neutemeljeno. Zoper navedeno sodbo je dolžnik vložil predlog za dopustitev revizije, vendar je bil predlog na Vrhovnem sodišču RS zavrnjen. Nakar je dolžnik vložil še ustavno pritožbo, glede katere navaja, da je Ustavno sodišče RS v fazi odločanja. Predlagateljica navaja, da je njena terjatev pravnomočno in dokončno ugotovljena.

9V pritožbi pritožnika navajata, da so bili davčni postopki nezakonito vodeni in da so napačni ter sta zato zoper nje vložila ustavno pritožbo. Svoje mnenje, da sta bila davčni nadzor in ugotovitve v davčni odločbi, ki jo v končni fazi izpodbijata pred Ustavnim sodiščem, napačna, pa naj bi v kazenskem postopku opr. št. K 0000/2017 ugotovila izvedenka finančne stroke.

10Pritožbeno sodišče odgovarja, da je pri svojem odločanju vezano na pravnomočne odločbe drugih sodišč (drugi odstavek 2. člena Zakona o sodiščih). V tej zadevi je Upravno sodišče RS pravnomočno ugotovilo, da je odločba davčnega organa, ki je podlaga za terjatev upnice, pravilna. To pomeni, da je sodišče prve stopnje pri presoji aktivne legitimacije predlagateljice upnice FURS pravilno presodilo, da je le-ta aktivno legitimirana za vložitev predloga začetka stečaja, saj razpolaga z listino (odločbo davčnega organa in Upravnega sodišča RS), da njena terjatev v navedeni višini obstaja. Stečajno sodišče (ne sodišče prve in ne sodišče druge stopnje) ne more ponovno presojati pravnomočnih odločb sodišč, pač pa so na njih vezani. Ponovno preverjanje obstoja terjatve upoštevaje ugotovitev izvedenke v kazenskem postopku pa bi pomenilo ravno to.

11Glede na navedeno je izkazana terjatev predlagateljice in je s tem aktivno legitimirana za predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obstoji insolventnost dolžnika in pravilno zaključilo, da začne postopek stečaja nad dolžnikom. Pritožbeno sodišče se ne more izrekati o (ne)pravičnosti izračuna dolga, niti o ugotovitvah izvedenke v drugem kazenskem postopku, saj je kot že rečeno vezano na odložitev Upravnega sodišča RS glede obstoja upničine terjatve. Navedbe, da bi moralo stečajno sodišče zaradi (morebitnega) presojanja Ustavnega sodišča kršitev ustavnih pravic dolžnika pred davčnimi in sodnimi organi, pa ne morejo vplivati na njegovo odločitev, saj so določbe 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) glede obstoja insolventnosti jasne, enako pa 5. poglavje ZFPPIPP, ki ureja stečajne postopke, stečajnemu sodišču ne daje možnosti, da opre svojo odločitev glede (zavrnitve) začetka stečajnega postopka na vloženo ustavno pritožbo dolžnika zoper ugotovljeno terjatev.

12Tega stečajnemu sodišču ne omogoča niti Zakon o ustavnem sodišču. Izjemoma določba 58. člena Zakona o ustavnem sodišču dopušča, da če je ustavna pritožba sprejeta, lahko senat ali ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pritožnika nista zatrjevala niti izkazala, da je Ustavno sodišče zadržalo izvršitev sporne davčne odločbe. Na naroku je zaslišana priča D. D. povedal le, da je Ustavno sodišče vzelo ustavno pritožbo dolžnika v obravnavo.

13Določba 231. člena ZFPPIPP določa, da je med drugimi upravičen predlagatelj stečajnega postopka upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik več kot dva meseca zamuja s plačilom te terjatve. Glede na zakonsko besedilo zadostuje že verjetnost obstoja terjatve, pri upnici FURS v tem postopku pa je govora o pravnomočno ugotovljeni terjatvi, kar je bistveno močnejša stopnja prepričanja za sodišče kot zgolj verjetnost.

14Obširne pritožbene navedbe obeh pritožnikov opisujejo okoliščine dogajanja pred in v postopku davčne odmere in postopku davčne inšpekcije v letu 2014 in kasneje. Pritožbeno sodišče lahko verjame, da so za pritožnika nesprejemljive, vendar to glede na zgoraj navedeno pravnomočno ugotovljeno terjatev upnice ne more spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, ki je pravilna in se ji sodišče druge stopnje pridružuje in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje ter se iz tega razloga ne opredeljuje do vseh podrobno opisanih okoliščin, saj niso bistvene za njegov odločitev (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP)

15Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ni našlo razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).