UPRS Sodba I U 2040/2018-15

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3313-129/2018/8 z dne 30. 8. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila zahtevo tožnice za uvedbo zahtevne agromelioracije na delu zemljišč parc. št. 1337/1 in 1337/2, obe k.o. ..., v skupni površini 0,4114 ha, in odločila, da v tem postopku stroški niso nastali. V obrazložitvi navaja, da tožnica na navedenih parcelah želi nasipati zemeljski izkop, ki je nastal pri gradnji vodovoda .... Glede na vsebino vloge gre torej za zahtevno agromelioracijo po 78. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Po 80. členu ZKZ se z agromelioracijo ne sme začeti pred izdajo odločbe o njeni uvedbi. Iz zapisnika Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z dne 10. 8. 2018 in priloženih fotografij izhaja, da so se dela že pričela (vidno je nasutje zemljine in deloma gramoza). Ker je tožnica pričela z agromelioracijo pred izdajo odločbe po 80. členu ZKZ, toženka ni mogla preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo zahtevne agromelioracije ter da z njeno izvedbo ne bo prišlo do nedovoljenih posegov na kmetijskih zemljiščih in s tem do poslabšanja fizikalnih, kmetijskih in bioloških lastnosti tal ter dostopa na kmetijsko zemljišče. Zato je tožničino vlogo zavrnila.

2Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da izpodbijane odločbe glede na zavrnilni razlog ni moč preizkusiti. Če toženka ni mogla preveriti izpolnjevanja pogojev za uvedbo agromelioracije, potem bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge po 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in voditi poseben ugotovitveni postopek, tako pa je v zadevi vodila skrajšani postopek, česar glede na tako zahtevno upravno zadevo ne bi smela. Svojo odločitev je oprla tudi na ugotovitve Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kar je nezakonito. Kmetijski inšpektor je namreč prekoračil svoja pooblastila, ki jih ima po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in po ZKZ. Iz izpodbijane odločbe ni jasno, zakaj se izvaja inšpekcijski postopek zoper tožnico, glede na to, da v času inšpekcijskega nadzora odločba o uvedbi agromelioracije še ni bila izdana. Po podatkih spisa gre (v pretežnem delu) za kmetijski zemljišči. Glede na 107. člen ZKZ inšpektor ni pristojen, da posredno presoja o vsebinski upravičenosti do agromelioracije, torej, da poda presojo, ali so se dela že začela, kot je to povzela toženka v izpodbijani odločbi. Napačno je uporabila tudi materialno pravo, saj nikjer v ZKZ ni določeno, da je treba vlogo za uvedbo postopka agromeliorcije podati pred pričetkom del na zemljišču. Prav tako se ni opredelila do vseh tožničinih navedb v odgovoru na poziv. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

3Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi, odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Prizadeta stranka ... odgovora na tožbo ni podala.

5Tožba je utemeljena.

6Med strankami je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožničine vloge za uvedbo zahtevne agromelioracije po ugotovitvi, da je tožnica že pričela z deli (nasutjem zemljine in deloma gramoza), kar ni sporno.

7Po tretjem odstavku 78. člena ZKZ sodijo med zahtevne agromelioracije: a) izdelava in razgradnja teras, b) ureditev manjših odvodnjavanj, ki presegajo omejitve iz točke h) četrtega odstavka tega člena, c) ureditev novih poljskih poti, č) agromelioracije, katerih del je vnos: - zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo, ali - umetno pripravljene zemljine.

8Sodišče se strinja s tožnico, da je toženka napačno razlagala prvi odstavek 80. člena ZKZ. Ta določa, da se zahtevna agromelioracija uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni: - meja območja zahtevne agromelioracije; - katastrske občine in parcelne številke, na katerih se uvede zahtevna agromelioracija; - predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija in - predvideni datum zaključka agromelioracijskih del.

9Kot je sodišče v zvezi z razlago v prejšnji točki povzete določbe navedlo že v sodbi I U 1985/2018 z dne 24. 9. 2019, te določbe ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga toženka. Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, namreč ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje ministrstvo, je v tem, da ta v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine, oziroma ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne. Če torej ministrstvo predlogu ugodi, izda odločbo, s katero poseg dovoljuje, četudi zakon uporablja termin "uvede". Zavrnilna odločba pa je izdana, če se predlaganega posega ne dovoli.

10Zato sme predlagatelj agromelioracije izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja. Sankcije, ki nastopijo v primeru kršitve predpisa, so namreč določene v 107. in 108. členu ZKZ. Po 107. členu ZKZ lahko kmetijski inšpektor odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki jih je ugotovil v zvezi z izvajanjem ZKZ in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, med katerimi je tudi vzpostavitev prejšnjega stanja, tj. stanja kakršno je bilo pred kršitvijo. 108. člen ZKZ določa globe za nekatere primere kršitev. V obravnavanem primeru to pomeni, da bi lahko kmetijski inšpektor tožnici, ki je že pričela z vnosom zemeljskega izkopa, ne da bi ji to dovoljevala odločba, odredil vzpostavitev prejšnjega stanja. Zakon pa nikjer ne določa sankcije, kot jo navaja organ, tj. da v primeru, ko se je vnos zemeljskega izkopa začel pred izdajo odločbe o agromelioraciji, pozitivne odločbe ni več dovoljeno izdati. To, da se dela niso začela, tudi ni določeno kot pogoj za izdajo odločbe, s katero se agromelioracija dovoljuje. "Legalizacija agromelioracijskega posega" je torej dovoljena, če je predlog popoln in če so izkazani drugi pogoji iz 79. člena ZKZ.

11Ker je toženka napačno razlagala materialno pravo, je po presoji sodišča (enako navaja tudi tožnica) prišlo do kršitve določb postopka, ko bi morala toženka preveriti izpolnjevanje pogojev za uvedbo agromelioracije, torej izvesti poseben ugotovitveni postopek, če bi bilo potrebno glede na naravo stvari (138. člen ZUP in nadaljnji), in o stvari odločiti glede na rezultat izvedenega postopka.

12Po povedanem je sodišče, ob upoštevanju 4., 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj toženka, sledeč pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči.

13Ker je bilo tožbi treba ugoditi že iz gornjih razlogov, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov, ki izhajajo iz postopanja toženke zaradi (s to sodbo presojene) napačne razlage materialnega prava, ne opredeljuje. O zadevi je odločilo brez glavne obravnave, na seji,

14na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi.

15Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zato ji je skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR, povišane za 22 % DDV. torej za 62,70 EUR, saj je njena pooblaščenka zavezanka za ta davek. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ).