78. člen ZKZ

Pojem poljska pot je v ZKZ uporabljen v 78. členu, ki ureditev novih poljskih poti našteva kot eno od štirih zahtevnih agromelioracij, ureditev obstoječih poljskih poti pa kot eno od desetih nezahtevnih agromelioracij. Ob tem ZKZ ne vsebuje definicije te besedne zveze (niti je ne vsebuje kak drug zakon). Pojem poljske poti je tako treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Ta določa, da so cilji tega zakona ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Poljska pot je pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben. Dostop do kmetijskih zemljišč s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja kakršnihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben. Če pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot. Če jih ne izpolnjuj

ZKZ ne vsebuje definicije pojma poljske poti (niti jih ni vseboval, v času izpodbijane odločbe veljaven kak drug zakon).Tega je treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Cilj ZKZ je ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. V luči navedenega je treba poljsko pot opredeliti kot pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben. Dostop do kmetijskih zemljišč s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja kakršnihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben. Če pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot. Če jih ne izpolnjuje, pa predstavlja nedovoljeno rabo zemljišča za namen, ki ni kmetijska proizvodnja.

V upravnem postopku je treba med drugim (poleg skladnosti agrarne operacije s prostorskim aktom občine) ugotoviti tudi, ali načrtovana agromelioracija predstavlja sklop ukrepov, ki lahko dejansko izboljšajo lastnosti kmetijskega zemljišča oziroma pogoje kmetijske pridelave. Do vsebine načrta agromelioracijskih del s popisom del za izvedbo agromelioracije se ministrstvo v postopku pri svojem zaključku, da pri načrtovanih delih ne gre za zahtevno agromelioracijo, ni opredelilo, zaradi česar izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.

Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.

Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje organ, je v tem, da ta v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.

Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje toženka, je v tem, da upravni organ v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.

V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za (le) del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta. Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka. Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato tožbeni zahtevek zavrnilo na interni seji, brez da bi strankam dalo možnost, da se do novo ugotovljenega dejstva (in posledic, ki iz njega izhajajo) opredelijo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in p

Določitev melioracijskega območja je stvar drugih postopkov in ne more biti predmet presoje zakonitosti v postopku odmere stroškov za redno delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov, v katerem mora davčni organ ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v aktu, s katerim je bilo določeno melioracijsko območje, velikost parcel in strošek na določeno površino in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. Glede na navedeno tožnik v postopku odmere nadomestila ne more ugovarjati, da na njegovih zemljiščih ni bila izvedena melioracija, ter da s tem v zvezi ni zavezanec za plačilo nadomestila.