iuris
§ zakonZakon o kmetijskih zemljiščih · ZKZ · velja od 26. 10. 1996

80. člen ZKZ

Sodna praksa: 12 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2020Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 2040/2018-15Upravno sodišče RS · 2020

    Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.

  • UPRS Sodba I U 2057/2018-17Upravno sodišče RS · 2020

    Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje organ, je v tem, da ta v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.

  • UPRS Sodba I U 1985/2018-14Upravno sodišče RS · 2019

    Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje toženka, je v tem, da upravni organ v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 5. 4. 2022 · trenutno
  2. 18. 4. 2016 – 4. 4. 2022
  3. 10. 6. 2011 – 17. 4. 2016
  4. 18. 10. 1996 – 9. 6. 2011

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 6Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

12 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 1. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–12 od 12
  • UPRS Sodba I U 2040/2018-15
    Upravno sodišče RS · 30. 1. 2020besedilo 2016–2022

    Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.

  • UPRS Sodba I U 2057/2018-17
    Upravno sodišče RS · 28. 1. 2020besedilo 2016–2022

    Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje organ, je v tem, da ta v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.

  • UPRS Sodba I U 1985/2018-14
    Upravno sodišče RS · 24. 9. 2019besedilo 2016–2022

    Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje toženka, je v tem, da upravni organ v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.

  • UPRS Sklep in sodba III U 353/2015-6
    Upravno sodišče RS · 23. 2. 2017besedilo 2016–2022

    Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.

  • UPRS sodba II U 17/2015
    Upravno sodišče RS · 12. 11. 2015besedilo 2011–2016

    ZKZ v prvem odstavku 80. člena določa, da agromelioracije obsegajo ukrepe, ki poleg izboljšav lastnosti tal izboljšujejo tudi dostop na kmetijska zemljišča. Iz listin v spisu kot tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe določno ne izhaja, kakšen je dostop do teh kmetijskih zemljišč in kako bi bil v primeru izvedbe agrarne operacije ta dostop izboljšan v smislu olajšanja pogojev za obdelavo zemljišč, kot to določa navedena zakonska določba. V tem delu je obrazložitev izpodbijane odločbe nepopolna.

  • UPRS sodba I U 158/2010
    Upravno sodišče RS · 14. 10. 2010besedilo 1996–2011

    Če listin ni mogoče uvrstiti ne med dejstva in dokaze, ki jih je navedla oziroma predložila stranka, ne med dejstva, ki so organu znana, in tudi ne med uradne podatke, ki jih ima organ, izvedbe teh dokazov ni mogoče obravnavati v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 1. odstavku 144. člena ZUP.

  • UPRS sodba U 2163/2007
    Upravno sodišče RS · 3. 3. 2009besedilo 1996–2011

    Iz navedenih zakonskih določb torej izhaja, da postopek komasacije poteka v dveh fazah: uvedba komasacije in razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada. Obe fazi postopka se zaključita z izdajo upravne odločbe oziroma odločb, zoper kateri je zagotovljeno pravno varstvo.

  • VSRS Sodba I Up 21/2004
    Vrhovno sodišče RS · 22. 5. 2008besedilo 1996–2011

    Namen komasacije kot kmetijsko prostorsko ureditvene operacije je, da vsak komasacijski udeleženec dobi čim bolj zaokroženo zemljišče, ki omogoča smotrnejšo in lažjo obdelavo. Odmera sadovnjaka, po dejanski rabi, znotraj oziroma v sklopu dodeljenega zemljišča, zato ni niti namen niti predmet komasacijskega postopka.

  • VSRS Sodba I Up 1023/2003
    Vrhovno sodišče RS · 5. 10. 2005besedilo 1996–2011

    V komasacijskem postopku ni mogoče dati v last in posest komasacijskemu udeležencu zemljišča, ki je v naravi javna cesta.

  • VSRS Sodba U 1778/95
    Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 1998besedilo 1996–2011

    Ker se komasacijski postopek lahko uvede tudi proti volji prizadete stranke, ni pomembno, ali se je prizadeta stranka z zamenjavo zemljišč strinjala ali ne.

  • VSRS Sodba U 330/94-10
    Vrhovno sodišče RS · 27. 6. 1996

    V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.

  • VSRS Sodba U 1001/92
    Vrhovno sodišče RS · 16. 6. 1994

    Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na novo razdelitev zemljišč, ne morejo biti predmet upravnega spora, sproženega zoper odločbo o uvedbi komasacije.