UPRS Sklep I U 2220/2018-14

I. Postopek se ustavi.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške.

1Tožniki so vložili tožbo zoper uvodoma navedeni sklep toženke o dovolitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo. Sodišču so v tožbi predlagali, naj izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži povrnitev njihovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 14. 1. 2020, so tožniki sodišču sporočili, da tožbo v predmetnem upravnem sporu umikajo. Po vložitvi tožbe je namreč toženka izdala sklep o ustavitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo št. 06120-1/2016/35 z dne 13. 3. 2019. Poudarjajo, da je do ustavitve upravne izvršbe prišlo prav zaradi vložitve predmetne tožbe. Na podlagi petega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zato priglašajo stroške. Sodišču predlagajo, da s sklepom o ustavitvi postopka odloči tudi o povrnitvi njihovih stroškov.

3Toženka v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 20. 1. 2020, soglaša z umikom tožbe, zahtevek tožnikov za povračilo stroškov postopka pa zavrača, in s tem v zvezi navaja, da zgolj to, da so tožniki izpolnili obveznost, še ne pomeni, da gre za primer iz petega odstavka 25. člena ZUS-1 ter da je sklep o ustavitvi upravne izvršbe izdala po kontrolni preverbi njihovega programa.

K I. točki izreka

4V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUS-1 tožnik lahko tožbo umakne brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Ugotoviti je treba, da so tožniki tožbo umaknili, še preden je sodišče o njej odločilo, zato je umik pravočasen. Ker so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev postopka, je sodišče skladno z drugim odstavkom 34. člena ZUS- postopek ustavilo.

K II. točki izreka

5V vlogi, s katero so tožniki tožbo umaknili, priglašajo stroške postopka, v zvezi s čimer se sklicujejo na peti odstavek 25. člena ZUS-1.

6Peti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da kolikor se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, ker je upravni organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena; če pa postopek ustavi po četrtem odstavku 39. člena tega zakona, sodišče odloči o stroških postopka po tretjem odstavku tega člena.

7Sodišče ugotavlja, da predmetna tožba ni bila vložena zaradi molka organa, toženka pa med sodnim postopkom tudi ni izdala drugega upravnega akta, s katerim bi spremenila ali odpravila izpodbijani upravni akt, saj tega tožniki niti ne trdijo. Le v navedenih primerih bi namreč skladno s petim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožniki bili upravičeni do povračila stroškov postopka. To pomeni, da v tej zadevi ne gre za procesno situacijo iz 39. člena ZUS-1¹. Tožniki namreč v svoji vlogi zgolj navajajo, da je toženka s sklepom z dne 13. 3. 2019 (torej po vložitvi te tožbe) ustavila upravno izvršbo. Že iz navedb tožnikov torej izhaja, da toženka ni odpravila izpodbijanega sklepa ali ga spremenila. Posebni sklep o ustavitvi upravne izvršbe pa ne predstavlja spremembe oziroma odprave sklepa o upravni izvršbi. Tožniki torej v skladu z ZUS-1 do povračila stroškov v tej zadevi niso upravičeni.

8Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, da sodišče postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

9Sodišče je odločilo po predsednici senata na podlagi 2. točke 46. člena ZUS-1.

¹ Po prvem odstavku 39. člena ZUS-1 mora organ, če med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor.