VSL Sklep Cst 87/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in izterjavi stalnih prejemkov razveljavita ter se razveljavijo vsa na njuni podlagi opravljena pravna dejanja.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo dolžnice z dne 26. 11. 2019 (p. d. 44) za sprostitev vseh zaseženih sredstev.

2Zoper sklep se je pritožila dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa kršitev pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je nad dolžnico 11. 9. 2019 začelo postopek osebnega stečaja, s sklepoma z dne 12. 9. 2019 pa je dovolilo še zaseg denarnega dobroimetja stečajne dolžnice in izterjavo njenih stalnih prejemkov. Po pritožbi stečajne dolžnice je višje sodišče sklep o začetku stečajnega postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep VSL, Cst 502/2019 z dne 12. 11. 2019). Sodišče prve stopnje je 18. 11. 2019 izdalo sklep o prekinitvi predhodnega postopka do pravnomočnega končanja pravdnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju. Sklep je višje sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep VSL, Cst 55/2020 z dne 13. 2. 2020).

5Stečajni postopek je sedaj v fazi predhodnega stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi sklepa o začetku postopka osebnega stečaja ohranilo v veljavi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in izterjavi stalnih prejemkov, predlog dolžnice, da se zasežena sredstva sprostijo, pa je s sedaj izpodbijanim sklepom zavrnilo. Razložilo je, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP nastale situacije ne ureja, zato je iskalo podlago za sprejeto odločitev v smiselni uporabi 244. člena ZFPPIPP. Ob tem je primerjalo še položaje, ki so nastali zaradi razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka in vrnitve zadeve v nov postopek. Razložilo je, da če bi sklepa o zasegu denarnega dobroimetja in izterjavi stalnih prejemkov razveljavilo, bi lahko za upnike nastale nepopravljive posledice, saj sredstva, ki bi sodila v stečajno maso, ne bi bila zasežena. To bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 244. člena ZFPPIPP.

6Višje sodišče pritrjuje pritožnici, ki v obširni pritožbi opozarja na razliko med položajem dolžnika v predhodnem stečajnem postopku, ko se nad njim stečaj še ne začne, in stečajnim dolžnikom v glavnem stečajnem postopku od trenutka začetka stečajnega postopka dalje. Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP sta sklepa, ki ju v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje pa ni več zakonske podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžničinega premoženja v smislu stečajne mase. Te višje sodišče tudi ne vidi v drugem odstavku 244. člena ZFPPIPP. Pritožnica pravilno opozarja, da ta določba zahteva, da je stečajni postopek v ponovljenem postopku ponovno začet, kar ni primer v tem postopku. Pritožnica tudi sicer utemeljeno opozarja, da sploh ni jasno, kako dolgo bodo ukrepi stečajnega sodišča, ki posegajo v njeno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave), veljali, saj se pravdni postopek, na rešitev katerega očitno čaka stečajno sodišče, še ni končal in traja že vse od leta 2013 dalje. Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP se ob pogoju, da je kasneje stečaj ponovno začet, nanaša samo na materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka (npr. prenehanje pooblastil, veljavnosti dolžnikovih nalogov in ponudb; prim. 245. do 247. člen ZFPPIPP), ne nudi pa podlage za stališče, da se ukrepi unovčenja stečajne mase v postopku osebnega stečaja nadaljujejo. Poleg vsega se v postopku osebnega stečaja določbe oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP uporabljajo smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), kar ni pravilno razlagati tako, da se ukrepi izterjave stečajne mase nemoteno nadaljuje, čeprav stečaj zoper dolžnika ni začet. Cilj, ki ga zasleduje sodišče prve stopnje (predvsem tehtanje položajev upnika in dolžnika), je v stečajnem postopku mogoče v fazi predhodnega stečajnega postopka doseči z začasno odredbo iz 240. člena ZFPPIPP, vendar le, če so za to izpolnjene tako materialne kot tudi procesne predpostavke. Zunaj njega je v lastninsko pravico dolžnika utemeljeno poseči le po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

7Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Posledično je višje sodišče tudi odločilo, da se razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena na podlagi sedaj razveljavljenih sklepov. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločitev.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.