VSL Sklep II Cp 76/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem se nanaša na plačilo 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom N 6/2013 z dne 17. 1. 2017 nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna plačati predlagatelju za razlaščeno nepremičnino¹ odškodnino v višini 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 do plačila in stroške postopka v višini 422,49 EUR. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 1662/2017 z dne 23. 10. 2017 pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje N 6/2013 z dne 17. 1. 2017 spremenilo tako, da je znesek 422,49 EUR nadomestilo z zneskom 483,49 EUR, v ostalem delu pa je pritožbo predlagatelja zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 157/2018 z dne 22. 11. 2018 reviziji predlagatelja ugodilo in sklep pritožbenega sodišča II Cp 1662/2017 z dne 23. 10. 2017 razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 2402/2018 z dne 27. 3 2019 pritožbi predlagatelja ugodilo in sklep sodišča prve stopnje N 6/2013 z dne 17. 1. 2017 razveljavilo nad zneskom 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 do plačila in v celoti glede plačila stroškov postopka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna plačati predlagatelju odškodnino za razlaščeno nepremičnino v višini 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 1995 do plačila (1) in stroške postopka v znesku 2.894,49 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (2). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, da ni sporno, da predlagatelju pripada odškodnina za razlaščeno nepremičnino in da sta se udeleženca sporazumela, da sodišče upošteva višino odškodnine, kot je bila ugotovljena po cenitvi sodnega izvedenca, ki je ocenil nepremičnino kot kmetijsko zemljišče in njeno vrednost ocenil v višini 1.329,00 EUR. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je do formalne razlastitve prišlo s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi dne 14. 9. 2010 in da je bila nepremičnina predlagatelju odvzeta iz njegove posesti 16. 7. 1995, zato je tega dne razlastitveni upravičenec prišel v zamudo s plačilom odškodnine.

3Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper 1. in 2. točko izreka sklepa zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da bodo upoštevana plačila, s katerimi je nasprotna udeleženka že plačala predlagatelju odškodnino in stroške postopka oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da odločitev ni pravilna, ker sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka že izpolnila obveznost glede plačila odškodnine in stroškov postopka, kot ji je bilo to naloženo s sklepom sodišča prve stopnje N 6/2013 oziroma s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1662/2017 glede stroškov postopka. Nasprotna udeleženka je predlagatelju plačala odškodnino v višini 2.151,78 EUR, od tega glavnico v višini 1.329,00 EUR in 822,78 EUR zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 14. 9. 2010 do 12. 1. 2018 ter stroške postopka v višini 483,89 EUR.² Predlagatelj tako z izpodbijanim sklepom pridobiva neupravičeno premoženjsko korist, saj bo odškodnino in zakonske zamudne obresti prejel dvakrat, prav tako pa tudi pravdne stroške.

4Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da so vse pritožbene navedbe nedopustne pritožbene novote, zato teh dejstev in dokazov pritožbeno sodišče pri odločitvi ne sme upoštevati.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1 in 224. člena ZNP-1, določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je vselej podana, če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

7Na podlagi sklepa sodišča prve stopnje N 6/2013 z dne 17. 1. 2017 v zvezi s sklepom pritožbenega sodišča II Cp 2402/2018 z dne 27. 3. 2019 je bilo pravnomočno odločeno, da predlagatelju pripada odškodnina za razlaščeno nepremičnino v višini 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 dalje do plačila. Odločitev sodišča prve stopnje je bila razveljavljena glede priznanja višje odškodnine, glede priznanja zakonskih zamudnih obresti od zahtevane višje odškodnine in glede teka zakonskih zamudnih obresti od priznane odškodnine za čas pred 14. 9. 2010 ter glede stroškov postopka. V tem obsegu je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.

8V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje znova prisodilo predlagatelju odškodnino v višini 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 dalje do plačila, pri tem pa se sklicevalo na cenitev iz izvedenskega mnenja, iz katere izhaja, da je odškodnina za razlaščeno nepremičnino 1.329,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločalo o predlogu (zahtevku), o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno, je pritožbeno sodišče v tem delu sklep razveljavilo. Ker je bil predlagateljici že pravnomočno priznan znesek 1.329,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2010 dalje do plačila, je po nerazveljavljenem delu predlagateljice upravičena še do zakonskih zamudnih obresti od 1.329,00 EUR za čas od 16. 7. 1995 do 13. 9. 2010.

9Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 2402/2019 27. 3. 2019 v celoti razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje N 6/2017 z dne 17. 1. 2017 glede stroškov postopka, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo o vseh stroških postopka in predlagateljici priznalo stroške postopka v višini 2.894,49 EUR. Nasprotna udeleženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da je del teh stroškov že plačala. Nasprotna udeleženka je v pritožbi navedla, da je predlagatelju plačala odškodnino v višini 2.151,78 EUR, od tega glavnico v višini 1.329,00 EUR in 822,78 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od 14. 9. 2010 do 12. 1. 2018 in stroške postopka v višini 483,89 EUR. Iz predloženega dokazila izhaja, da je nasprotna udeleženka plačala navedene stroške postopka predlagateljici, vendar tega potrdila oziroma teh navedb ni dala pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče prve stopnje teh (delnih) plačil pri odločitvi ni moglo upoštevati. Nasprotna udeleženka v pritožbi ne pojasni razlogov, zaradi katerih teh dejstev in dokazov ni predložila pred sodiščem prve stopnje, na njej pa je bilo trditveno in dokazno breme, zato pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP teh novih dejstev in dokaza ni smelo upoštevati. Nasprotna udeleženka tudi ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi pritožbeno sodišče lahko presojalo, ali teh dejstev in dokazov nasprotna udeleženka brez svoje krive ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.

10Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, kjer je bilo že pravnomočno odločeno (3. tč. prvega odstavka 365.člena ZPP), v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

11Ob upoštevanju 104. člena ZNP, potrebnih stroškov postopka (glej prvi odstavek 155. člena ZPP) in glede na obseg uspeha s predlogom, ob upoštevanju (ne)utemeljenosti ugovorov nasprotne udeleženke zoper predlog predlagatelja, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora predlagatelj sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Parc. št. 151 k. o. X v izmeri 417 m² – v nadaljevanju nepremičnina.
² Predlagateljica k pritožbi prilaga tudi potrdilo o plačilu Banke z dne 1. 2018.