VSL Sklep I Cp 2354/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek, v katerem tožnica zahteva plačilo 111.840,80 EUR iz naslova oskrbe pok. A. K. in plačila stroškov, prekinilo do pravnomočne odločitve glede veljavnosti zapustničine oporoke v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2556/2018.

2Zoper tak sklep se iz pritožbenega razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje drugi toženec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Meni, da si razlogi v točki 5 sklepa nasprotujejo, zaključek, da je veljavnost oporoke predhodno vprašanje, pa ni obrazložen. Neobrazloženo je ostalo tudi to, zakaj sodišče šteje, da je prekinitev postopka smotrna. Na tej podlagi sodišču očita bistveno kršitev postopka.

Vprašanje veljavnosti oporoke lahko vpliva le na vprašanje pasivne legitimacije, ne pa na odločitev o tožbenem zahtevku. Vprašanje veljavnosti oporoke zato ni predhodno vprašanje.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora.

4Sklep sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Po branju razlogov v točki 5 sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da med njimi ni nobenega nasprotja. Ugotovitev, da dediščinsko skupnost v času odločanja predstavljata le toženca (saj o veljavnosti zapustničine oporoke še ni odločeno), v ničemer ne nasprotuje ugotovitvi, da je o sporni veljavnosti oporoke treba odločiti. Tudi ne drži, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj meni, da je vprašanje veljavnosti oporoke predhodno vprašanje in zakaj je odločilo, da ga ne bo reševalo samo. Ti razlogi so navedeni v 5. in 6. točki sklepa.

5Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da odločitev, ali je oporoka zapustnice veljavna, vpliva na odločitev o konkretnem tožbenem zahtevku, in gre torej za predhodno vprašanje. Tako je zato, ker je od veljavnosti oporoke odvisno, ali je tožena prava stranka, od tega pa je odvisna tudi odločitev o tožbenem zahtevku. Povedano drugače: tudi če tožnica izkaže obstoj in vsebino dogovora z zapustnico in njegovo izpolnjevanje, v postopku ne bo uspela, če bo ugotovljeno, da je zahtevek naperila zoper napačno toženo stranko.

6Po 1. točki 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče prekiniti postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave Republike Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). V konkretnem primeru se je postopek I P 2556/2018, v katerem bo obravnavano vprašanje veljavnosti oporoke, začel v letu 2018, sodišče pa je že začelo z obravnavanjem tožbe. Upoštevajoč tudi to, da odločanje o veljavnosti oporoke običajno terja obsežen dokazni postopek, pritožbeno sodišče soglaša, da je v konkretnem primeru smotrno, da se o predhodnem vprašanju odloči v matični pravdi. Odločitev o prekinitvi postopka je zato pravilna.

7Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere mora v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

8Pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov in bo zato o njih odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.