VSL Sklep I Cp 295/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.295.2020Področje: obligacijsko pravo, dedno pravo, socialno varstvo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da je pritožnica dolžna Občini B. poplačati njeno terjatev v vrednosti 12.832,91 EUR (namesto 13.217,59 EUR).
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine in dediče, dedovanje na podlagi zahteve Občine B. ob upoštevanju 128. člena Zakona o dedovanju (ZD) in 54. a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) omejilo do vrednosti 13.217,59 EUR; nato pa v sklep povzelo dedni dogovor in nazadnje dedinji B. J. naložilo, da v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa Občini B. poplača 13.217,59 EUR.
2Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje dedinja B. J. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. V podanem zahtevku Občine B. iz naslova oskrbnine v domu upokojencev in oskrbovancev (19.826,39 EUR) so vštete valorizacijske obresti (577,02 EUR). Plačilu obresti pritožnica nasprotuje, saj občina do plačila teh ni upravičena. Meni, da je ZSVarPre popolnoma jasen. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo dedovanje omejiti samo do vrednosti 12.832,91 EUR.
3Občina B. v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.
4Pritožba je utemeljena.
5V skladu s 54.a členom ZSVarPre se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. Omejitev dedovanja v smislu 54.a člena ZSVarPre oz. 128. člena ZD ni klasična terjatev upnika do dolžnika, a tudi v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (prim. 374. člen) velja, da dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti, samo če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita. Pritožnica ima prav, ko izpostavlja, da v zakonu ni govora o obrestovanju ali valorizaciji prejetih 2/3 sredstev. Da bi se z dolžnico o obrestovanju dogovorila, pa Občina B. ni niti trdila.
6Utemeljen je torej pritožbeni ugovor, da dedinja valorizacijskih obresti od 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, ni dolžna plačati. Višje sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo in terjatev, ki jo je dolžna poplačati pritožnica, ustrezno znižalo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 15. 4. 2021Nazaj na vrh ↑