VSL Sklep II Cp 617/2020

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda X, za čas štiri mesece od dneva namestitve v zavod in da ga je zavod dolžan sprejeti ob prvi prosti kapaciteti, do tedaj pa se nasprotni udeleženec namesti v varovani oddelek UKC ..., vendar najdlje do 13. 10. 2020.

2Pritožuje se nasprotni udeleženec po odvetniku, ki ga zastopa po uradni dolžnosti. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj višje sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Meni, da ne obstajajo zakonski pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Izpostavlja del pisnega mnenja, v katerem izvedenec navaja, da bi bilo možno potencialno ogrožanje v primeru nejemanja zdravil odstraniti tudi z namestitvijo izven socialno varstvenega zavoda npr. doma ali v drugi bivalni enoti z nadzorovano obravnavo, kar bi bilo potrebno organizirati s pomočjo socialne službe in Psihiatrične klinike. Izvedenčevo mnenje na naroku, da ta trenutek res niso izpolnjeni pogoji za nadzorovano obravnavo, je bilo izraženo zgolj kot nadzorovana obravnava, ki bi se izvajala na prejšnjem domu nasprotnega udeleženca ali pri enem od bratov. Sicer pa je izvedenec na naroku vztrajal pri svojem pisnem mnenju, kar pomeni, da bi bilo mogoče zagotoviti, da bi nasprotni udeleženec redno jemal zdravila tudi v kaki drugi bivalni enoti z nadzorovano obravnavo. To bi bilo možno zagotoviti tudi na odprtem oddelku socialno varstvenega zavoda. Nasprotni udeleženec se zaveda potrebe jemanja zdravil in tudi natančno ve katera in koliko zdravil mora jemati. V zvezi z bojaznijo, da bi nasprotni udeleženec lahko kadarkoli odšel z odprtega oddelka, je treba upoštevati dejstvo, da do negativnih učinkov prenehanja jemanja zdravil ali nerednega jemanja zdravil ne bi prišlo takoj in tudi ne avtomatsko, ampak bi bili za to potrebni še drugi provokativni faktorji, npr. alkohol, pri čemer pa ni podatkov, da bi nasprotni udeleženec sploh kdaj užival alkohol. Ker je namestitev na varovani oddelek eden izmed najhujših posegov v človekove ustavno zavarovane pravice, je treba izpolnjevanje zakonskih pogojev presojati striktno in ob tehtanju koristi in slabosti ukrepa.

3Pritožil se je tudi socialno varstveni zavod Dom X zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Ker je namestitev v varovani oddelek hud poseg v ustavno pravico do osebne svobode, mora sodišče pred vsakim takim ukrepom zanesljivo ugotoviti obstoj vseh pogojev, ki jih za ta ukrep določa zakon. V obravnavanem primeru pa vsi pogoji niso izpolnjeni, saj pritožnik ne izpolnjuje pogoja iz 6. alineje 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Začele so se uporabljati bližnjice oziroma zloraba ZDZdr za sprejem v socialno varstvene zavode. Na dan 7. 4. 2020 je varovani oddelek pritožnika 116,66 % prezaseden, dva sklepa pa še čakata, da se ju bo realiziralo. Skladno s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centrov za socialno delo ter postopkov njihove verifikacije (Pravilnik) je lahko na varovanem oddelku največ 12 oseb. To pomeni, da ne izpolnjujejo več pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca. Prišlo bi do kršitve 21. člena Ustave RS, ki zagotavlja varstvo človekove osebnosti in dostojanstva ter 12. člena ZDZdr, ki osebi, ki je nameščena na varovani oddelek, zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njene osebnosti, dostojanstva ter duševne in telesne celovitosti. Prezasedenost in s tem neustreznost bivalnih pogojev pomeni slabšo obravnavo pridržanih oseb, kar otežuje uresničevanje terapevtskega cilja ukrepa, kršijo pa se tudi pravice drugih uporabnikov. Varovani oddelki so namenjeni za kratkotrajno namestitev oseb, ki so zaključile zdravljenje oziroma zdravljenja ne potrebujejo več. Prilagajo dopis ministrstva za zdravje, da so dolžni osebo, pri kateri se zdravstveno stanje toliko izboljša, da ne izpolnjuje več pogojev po ZDZdr, odpustiti iz varovane enote. Glede na potrebe nasprotnega udeleženca je potrebna stalna prisotnost zdravnika psihiatra, v Dom X pa psihiater prihaja le enkrat tedensko. Varovani oddelek ni namenjen dolgotrajnemu zdravljenju oziroma rehabilitaciji, temveč zaščiti in varstvu oseb, kjer bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Opozarjajo tudi, da Dom X ne izvaja posebnih varovalnih ukrepov, ki bi jih potreboval nasprotni udeleženec ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja in ogrožanja drugih stanovalcev; za takšne ukrepe bi potrebovali stalno zaposlenega zdravnika, ki ga nimajo in tudi ne druge primerne osebe. Tako nasprotnemu udeležencu in ostalim osebam, ki so nameščene v varovani oddelek, ne bo mogoče nuditi zaščite in varstva skladno z določbami ZDZdr. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ustrezno rešilo pravnih vprašanj, zato je treba dokazni postopek dopolniti in ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva glede namestitve nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Postavlja se tudi dilema glede izvršljivosti sklepa, saj glede na trenutne krizne razmere, ki so sprejete v smeri prizadevanj za obvladovanje širjenja novega Koronavirusa, do nadaljnjega skladno z navodilom ministrstva ne sprejemajo novih stanovalcev.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep skladno s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. V varovani oddelek v socialno varstvenem zavodu (SVZ) to je oddelek, kjer so osebe nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter ga ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr), se osebo sprejme v obravnavo brez privolitve: - če je akutno bolnišnično zdravljenje končano ali ni potrebno; - če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki jo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi); - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (75. člen v zvezi s 74. členom ZDZdr). Našteti pogoji morajo biti podani kumulativno in res je, kar opozarja pritožbi, da je treba zakonske pogoje presojati striktno, saj gre za hud poseg v ustavno varovane pravice posameznika. Sodišče prve stopnje je to storilo, odločitev pa tudi skrbno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče sklicuje na jasne in pravilne razloge izpodbijanega sklepa in bo v nadaljevanju le kratko odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca končano, bo pa moral doživljenjsko prejemati medikamentozno terapijo. Če ves čas prejema predpisano terapijo, nasprotni udeleženec ni problematičen, če je ne prejema, pa obstaja možnost zamračenosti po epileptičnih napadih, kar se je po mnenju izvedenca verjetno zgodilo tudi ob tragičnem dogodku, ko je ubil svojo mamo, očeta pa poškodoval. Da redno jemlje zdravila, pa potrebuje stalno skrb in varstvo nekoga tretjega. Na nekdanjem domu mu tega ni mogoče zagotoviti, saj po smrti očeta tam nihče ne živi več. Brata sta od nekdanjega doma toliko oddaljena, da ne bi mogla skrbeti za nasprotnega udeleženca. Tudi na svojih domovih brata skrbi za nasprotnega udeleženca ne moreta prevzeti. Živita z družinama in nimata prostih sob, skrb za brata jima onemogočajo tudi službene obveznosti. Če nasprotni udeleženec ne bo redno jemal pravilnih doz zdravil, bi lahko prišlo do impulzivnih reakcij in agresivnih izbruhov ali do epileptičnega napada, po katerem je njegovo vedenje še bolj nepredvidljivo. V takem stanju je že ogrozil življenje in zdravje drugih. Lečeči zdravnik nasprotnega udeleženca je pojasnil, da sam brez nadzora ni zmožen jemati zdravil na dolgi rok. Temu mnenju je pritrdil tudi izvedenec psihiatrične stroke. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec na zaslišanju povedal katere in koliko zdravil mora jemati, ne more omajati mnenj dveh strokovnjakov, da nasprotni udeleženec na dolgi rok sam ni zmožen jemati zdravil. Tudi to, da bi do negativnih učinkov, če nasprotni udeleženec sploh ne bi jemal ali pa ne bi jemal ustrezne doze zdravil, ne bi prišlo takoj, ampak v nekaj dneh, ni odločilno. Bistveno je, da bi do takega stanja in s tem možnosti ogrožanja življenja in zdravja drugih lahko prišlo, ne pa v kolikšnem času. Tudi drugih provokativnih faktorjev, kot je uživanje alkohola, ki je pri nasprotnem udeležencu absolutno prepovedano, v primeru, da bi živel povsem nenadzorovano, ni mogoče izključiti.

7Nadzora nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi v drugi instituciji trenutno ni mogoče zagotoviti. To je na naroku potrdil tudi izvedenec dr. A., katerega izpovedbo pritožba nasprotnega udeleženca napačno interpretira. Izvedenec je pojasnil, da vztraja pri svojem pisnem mnenju, da pa glede na to kar je slišal na naroku in mnenje CSD ter zaslišanje nasprotnega udeleženca ugotavlja, da izraža svoje fantazije, čeprav si ne predstavlja sprememb v zadnjih petih letih ter da je iluzorno, da bi ga brata sprejela, zato ta trenutek res niso izpolnjeni pogoji za ukrep nadzorovane obravnave. Zato meni, da je treba izvesti rehabilitacijski program v okviru varovanega oddelka varstvenega zavoda v obdobju do štirih mesecev. Izvedenec je tudi poudaril, da je treba pri nasprotnem udeležencu popolnoma preprečiti uživanje alkohola, ker je nezdružljiv z zdravili, ki jih jemlje, in tudi z epilepsijo. V primeru zaužitja alkohola bi lahko takoj prišlo do zamračenega stanja. Glede na te zaključke se pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljeno zavzema za namestitev v odprti oddelek socialno varstvenega zavoda. Pacienti se na odprtih oddelkih lahko prosto gibljejo, kar pomeni, da bi nasprotni udeleženec lahko kadarkoli odšel in prenehal jemati zdravila, lahko bi prišel do alkohola in prišel v druge zanj stresne situacije, ki bi povzročile poslabšanje njegovega duševnega stanja.

8V Sloveniji se že več let soočamo s problemi prezasedenosti SVZ. Rešitev tega problema ni v pristojnosti sodišč, ki morajo skladno z zakonom po ugotovitvi, da določena oseba izpolnjuje pogoje za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ta ukrep izreči in tudi določiti zavod, ki je osebo dolžan sprejeti. To problematiko je že večkrat obravnavalo vrhovno sodišče, pa tudi ustavno sodišče v zadevi U-I-477/18. Izoblikovalo se je stališče, da je v primeru, ko je treba določeno osebo namestiti v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ki pa so vsi prezasedeni, ustavno vzdržna začasna rešitev, da do zagotovitve ustreznejše rešitve ostane oseba, ki je v bolnišnici, tam.¹ Ne more pa taka oseba ostati v bolnišnici neko dolgo obdobje. Zato mora sodišče pretehtati vse okoliščine konkretnega primera in presoditi kam in kdaj naj namesti osebo, za katero je ugotovilo, da izpolnjuje vse pogoje za namestitev na varovani oddelek SVZ. To je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi storilo in v točki 19. izpodbijanega sklepa natančno obrazložilo, zakaj je izbralo Dom X. Vsi socialnovarstveni zavodi z varovanimi oddelki so prezasedeni, Dom X pa je najbližji bratoma nasprotnega udeleženca in sprejema ga tudi sam nasprotni udeleženec. Že sodišče prve stopnje je tudi odgovorilo na navedbe Doma X glede nezmožnosti nudenja ustrezne oskrbe nasprotnemu udeležencu. Glede na ugotovitve o zdravstvenem stanju nasprotnega udeleženca, če redno in pravilno jemlje zdravila, ne potrebuje stalne prisotnosti psihiatra ali drugega zdravnika. Opozoriti je treba še, da je pritožnik verificiran za varstvo in skrb oseb, kakršna je po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča nasprotni udeleženec. Ukrep je sodišče določilo za dobo štirih mesecev, zato je pritožbeno poudarjanje, da so varovani oddelki namenjeni za kratkotrajno namestitev oseb po zaključenem zdravljenju, nepotrebno. Enako velja za navedbe o odpustu v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja. Kako naj se dopolni dokazni postopek in katera relevantna naj bi bilo še treba ugotoviti, pritožba Doma X ne konkretizira. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da so ugotovljena vsa za presojo relevantna dejstva.

9Neutemeljeno si pritožba zastavlja tudi vprašanje glede izvršljivosti izpodbijanega sklepa. Nasprotni udeleženec namreč ne bo takoj ali v kratkem premeščen k pritožniku, pač pa najkasneje v roku šestih mesecev. Pričakovati je, da trenutne izredne razmere ne bodo trajale toliko časa.

10Pravilno in popolno so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva. Sprejeta odločitev je pojasnjena s pravilnimi, popolnimi in prepričljivimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s tistimi napakami in procesnimi kršitvami, na katere mora paziti višje sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbi zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

¹ Gl. sklepa VSRS II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019, sklep VSL I Cp 224/2019.