VSK sklep Cp 125/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa se izbriše.

Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen ugovor M. V. K. proti sklepu Dn. št. 1 z dne 5.10.2009, s katerim je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. Z 1 o zavarovanju upnikove terjatve s predhodno odredbo, pri solastninskem deležu M. M. na parc. št. 1021/2, 1021/4 in 1021/5, vl. št. 10647 k.o. B. odrejena predznamba zastavne pravice

Proti sklepu se pritožuje udeleženka V. M. K. po pooblaščencu, ki v pritožbi ponavlja svoje stališče iz ugovora, da sodišče predznambe ne bi smelo dovoliti. Trdi, da so bile z vpisom predhodne odredbe v zemljiško knjigo prizadete njene pravice, saj je pri nepremičninah v njeno korist in v breme dolžnika M. M. vpisana prepoved obremenitve in odtujitve. Meni, da je sodišče s tem, ko je obrazložilo, da je bil sklep izdan v skladu s 40. čl. ZZK, napačno uporabilo 99. čl., katerega vsebino v nadaljevanju pritožbe povzema v celoti. Zemljiškoknjižni lastnik M. M. je obremenil svoje premoženje v pogodbi, ki jo vsebuje notarski zapis SV 1 z dne 5.2.09, ko je veljala glede obremenitve teh parcel prepoved. Upnik in dolžnik glede na to prepoved ne bi mogla ustanoviti hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. čl. SPZ. Sedaj pa se prek izvršbe (pravilno postopka zavarovanja) poskuša ustanoviti prisilna hipoteka na nepremičnini, s čimer se bo izigral smisel zakonskih določil o prepovedi obremenitve in razpolaganja z nepremičninami. Nelogično je, da ima pritožnica zaščito, kadar upnik in dolžnik skleneta hipoteko po 142. čl. SZ, kadar gre za prisilno izvršbo pa ne. Meni, da je bil v postopku kršen 99. čl. ZZK-1, ker je notarski zapis v zvezi z obligacijskim poslom, ki je imel za podlago nastanek solidarnega poroštva zemljiškoknjižnega lastnika, nastal leta 2002, prepoved obremenitve pa učinkuje že od leta 1997. To je povsem očitno iz 51. čl. ZZK in prvega odstavka 52. čl. ZZK, saj predznamba dejansko pomeni zaznambo vrstnega reda pridobitve hipoteke. To pa je v nasprotju s 3. tč. prvega odstavka 99. čl. ZZK-1.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je bila predznamba v zemljiško knjigo vpisana na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvršilno sodišče odredilo predznambo zastavne pravice (prvi odstavek 51. čl. ZZK-1). Za odločanje o predznambi se smiselno uporablja prvi odstavek 98. čl. ZZK-1, slednji pa predvideva postopanje zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti na podlagi začasne odredbe (v obravnavanem primeru predhodne odredbe) izdane v zavarovanje denarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Sodišče, ki je predhodno odredbo izdalo, mora zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o odredbi. V konkretnem primeru predstavlja tak sklep odločba Okrajnega sodišča v Novi Gorici z dne 3.7.2009, opr. št. Z 1, ki je bila posredovana zemljiškoknjižnemu sodišču in iz katere izhaja, da je izvršilno sodišče izdalo v postopku zavarovanja denarne terjatve predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 1647 k.o. B. in sicer pri solastninskem deležu M. M. Gre za predhodno odredbo po 6. tč. prvega odstavka 260. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predznamba hipoteke ima torej podlago v sodni odločbi, zaradi česar prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin nanjo ne more vplivati. Po 2. tč. drugega odstavka 47. čl. ZZK-1, ki ureja učinke vknjižbe pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve (in ne po 99. čl. ZZK-1, na katerega se zmotno sklicuje pritožba in ki ureja učinke zaznambe), predstavlja vknjižena pravica prepovedi oviro za predznambo pridobitve pravic na nepremičnini le takrat, kadar so podlaga predlaganemu vpisu listine iz 2. do 4. tč. prvega odstavka 49. čl. ZZK-1, ne pa tudi takrat, ko gre za predznambo odločbe iz 3. do 8. tč. prvega odstavka 40. čl. ZZK-1.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. tč. tretjega odstavka 161. čl. ZZK-1).