VSRS Sklep VIII Ips 251/2008

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo tožbo v delu, ki se je nanašala na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zavrnilo pa je reintegracijski in denarne zahtevke tožnice. Ugotovilo je, da je tožnica odpoved prejela 10. 2. 2006, ni pa hotela podpisati njenega prejema. Glede na določbo tretjega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR) je tožba, vložena 21. 4. 2006, prepozna.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo, prvostopno sodbo v zavrnilnem delu razveljavilo in tožbo zavrglo v celoti. Pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje glede pravočasnosti vložitve tožbe.

3Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča, da lahko delodajalec po drugem odstavku 87. člena ZDR ob odsotnosti podpisa delavca, dejstvo sprejema odpovedi dokazuje tudi z drugimi dokazi. S tem je popolnoma izničen pomen vročilnice po ZPP kot dokaza o vročitvi. ZPP določa tudi pravilo, če tisti kateremu je treba osebno vročiti pisanje, vročilnice noče podpisati. Tožena stranka bi morala postopati po 144. členu ZPP, pa tega ni storila. Sodišče druge stopnje ni preizkusilo dokaznih ocen prvostopnega sodišča o trditvah tožnice, da je sprejem odpovedi odklonila. Odločitev sodišča naj bi bila tudi v nasprotju s 115. členom ZDR o varstvu doječih mater.

4V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP). Tožnica v reviziji ne navede nobenega revizijskega razloga. Ker revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne izrecno ne smiselno ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

7Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP). Tožnica pa v reviziji navaja predvsem to: ne strinja se z dokazno oceno obeh sodišč o tem, kako in kdaj ji je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da tožnica ni odklonila sprejema odpovedi, temveč je zavrnila le podpis njenega prejema.

8Morebitna kršitev določb ZPP ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava in tudi sicer je zavrženje prepozne tožbe procesna odločitev, pri kateri do uporabe materialnega prava sploh ne pride. Res pa je določba 87. člena ZDR določba materialnega zakona in določa pravila o vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta določba ni bila zmotno uporabljena.

9Po določbi drugega odstavka 87. člena ZDR mora delodajalec redno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročiti delavcu osebno. Praviloma v prostorih delodajalca ali na naslov delavca. Po določbi tretjega odstavka 87. člena ZDR vroča delodajalec odpoved po pravilih pravdnega postopka.

10ZPP ureja vročanje sodnih pisanj in ne pisanj, ki jih delodajalci vročajo delavcem. Za vročanje sodnih pisanj je tako predpisana tudi oblika in vsebina vročilnice (osmi odstavek 149. člena ZPP). Vročilnica pa je po določbi prvega odstavka 149. člena ZPP izraz za potrdilo o vročitvi, ki ga podpišeta prejemnik in vročevalec. To pomeni, da je delodajalec po 87. členu ZDR dolžan zagotoviti, da delavec s podpisom potrdi prejem odpovedi. Vendar ne na vročilnici, ki je po ZPP namenjena za vročanje sodnih pisanj, temveč na kakšen drug ustrezen način, lahko tudi s potrditvijo prejema na sami odpovedi. Bistveno je, da iz takega potrdila jasno izhaja, katero pisanje in kdaj je bilo delavcu vročeno in da delavec prejem potrdi s svojim podpisom.

11Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, ne izhaja, da bi tožnica odklonila sprejem odpovedi, pravila ZPP o odklonitvi sprejema (144. člen ZPP), sploh ne pridejo v poštev. Tožnica je odklonila le podpis prejema. Pravilo pravdnega postopka v takem primeru izhaja iz tretjega odstavka 149. člena ZPP: vročevalec to zapiše na vročilnici in se šteje, da je s tem vročitev opravljena. Tožena stranka je storila celo več kot to. Odklonitev podpisa prejema odpovedi je zabeležena na posebnem uradnem zaznamku, ki sta ga poleg vročevalke podpisali tudi dve priči. Po določbi 87. člena ZDR je za zakonito vročitev odpovedi bistvena njena osebna vročitev delavcu. V primeru, ko je delavcu odpoved osebno vročena, pa odkloni podpis (pisno potrditev) prejema, lahko to dejstvo delodajalec dokazuje tudi z drugimi dokazi.

12Glede na ugotovljeno dejansko stanje je zato pravilna in zakonita odločitev sodišča druge stopnje, ki je zaradi zamude roka za vložitev tožbe po tretjem odstavku 204. člena ZDR, tožbo zavrglo. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Glede na tako odločitev so brezpredmetne revizijske navedbe o kršitvi določb 115. člena ZDR.

13Ker navedbe tožene stranke v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, je sodišče sklenilo, da krije stroške zanj tožena stranka sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP)