VSRS Sodba III Ips 44/2008

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama nosi stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo 57.076,58 EUR (prej 13.677.833,13 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2003 dalje. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti iz pogodbe o delu, sklenjene s toženo stranko, opravila zaračunane storitve. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Tožena stranka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa naj razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 45/2008; ZZP-D) uporabilo Zakon o pravdnem postopku s spremembami, ki so bile uveljavljene pred ZPP-D (Ur. l. RS 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče v podatkih spisa ni našlo pravočasnega predloga tožene stranke, naj sodišče zasliši (pravdni) stranki, ki bi, skladno drugemu odstavku 260. člena ZPP, vseboval predlog, naj sodišče zasliši njuna zakonita zastopnika. Takšen njen predlog ne sledi niti smiselno iz prvotnega predloga, naj sodišče »zasliši E. Š.«. V zvezi s tem dokaznim predlogom je namreč tožena stranka (1) v vlogi z dne 9. 1. 2006 pojasnila, da »vztraja pri zaslišanju tedanjega direktorja tožene stranke g. E. Š.«, (2) na prvem naroku za glavno obravnavo dne 16. 1. 2006 pa je »vztrajala pri podanem dokaznem predlogu z zaslišanjem priče E. Š.« Stališče revidenta, da je bila iz tega razloga zmotno uporabljena določba drugega odstavka 286. člena ZPP, zato ne drži.

7Revizijski očitek sodišču prve stopnje, da ni utemeljilo zavrnitve dokaznega predloga tožene stranke, naj sodišče zasliši direktorja tožene stranke Z. K., je v nasprotju z zapisnikom s tretjega naroka za glavno obravnavo, ki je bil 14. 3. 2006 (l. št. 46 in 47). Iz tega zapisnika namreč sledi, da je tožena stranka s tem (novim) dokaznim predlogom »prekludirana«, ker dotlej ni podala predloga, naj sodišče zasliši stranke. Pavšalen očitek neobrazloženosti zavrnitve tega dokaznega predloga v sodbi sodišča prve stopnje, ne ustreza kriteriju konkretne utemeljitve procesne kršitve. Revizijsko sodišče na ta očitek zato ne odgovarja.

8Sodišče sme po drugem odstavku 286. člena ZPP upoštevati (med drugim) dokazne predloge, podane izven časovnega okvira prvega odstavka 286. člena ZPP, (le) če jih stranki brez svoje krivde nista mogli navesti na prvem naroku. Odsotnost krivde za zamudo mora, če izjemo utemeljuje z okoliščinami izven spisa, izkazati stranka, ki poda nov dokazni predlog, opravičilo pa mora podati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sicer ne utemelji izjeme iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Le če jo, pa lahko stranka pričakuje, da bo sodišče prve stopnje izvedlo in upoštevalo tudi dokaz, za katerega je bil podan predlog šele po prvem naroku za glavno obravnavo (arg. drugi odstavek 213. člena ZPP ter prvi in četrti odstavek 286. člena ZPP). Revizijsko sodišče zato ne more upoštevati revizijskih trditev, s katerimi tožena stranka prvič v reviziji pojasnjuje, zakaj naj bi šele po prvem naroku za glavno obravnavo izvedela, da predlagana priča E. Š. iz lastnega ne pozna okoliščin spornega razmerja ter da te okoliščine pozna direktor Z. K. Te revizijske trditve ne utemeljujejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 286. člena ZPP), temveč (prvič) utemeljujejo pravočasnost dokaznega predloga, naj sodišče zasliši Z. K. Zato ne gre za primer iz 372. člena ZPP, omenjene revizijske trditve pa so nedovoljene revizijske novote. Povedano drugače, sodišči prve in druge stopnje v obravnavanem primeru niti nista mogli kršiti drugega odstavka 286. člena ZPP, ker tožena stranka ni ponudila nobenih trditev, ki bi opravičevale njeno zamudo za dokazni predlog z zaslišanjem direktorja tožene stranke Z. K. in ki bi sploh utemeljile dejanski stan te določbe.

9Ker iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je tožeča stranka v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti iz pogodbe o delu, sklenjene s toženo stranko, opravila zaračunane storitve, je izpodbijana odločitev, ki toženi stranki nalaga plačilo za te storitve, materialnopravno pravilna.

10Revizijsko sodišče je ugotovilo, da ni podan nobeden od revizijskih razlogov. Zato je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

11Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.