VSC sklep R 96/2009

Za odločanje v tej pravdni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Velenju.

Okrajno sodišče v Velenju se je s sklepom z dne 24.4.2009, ki je postal pravnomočen 28.5.2009, izreklo za nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno pristojnemu sodišču. V obrazložitvi je navedlo, da ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi glede na določbo 30. čl. ZPP, po kateri je okrajno sodišče pristojno za sojenje v premoženjskih sporih, če vrednost spornega predmeta ne presega 8.345,85 EUR (glede na določbo 132. čl. ZPP-D).

Okrožno sodišče v Celju je po prejemu spisa ocenilo, da ni stvarno pristojno za obravnavanje zadeve in v skladu s I. odst. 25. čl. ZPP predlagalo višjemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti. V predlogu je navedlo, da je Okrajno sodišče v Velenju odločitev o stvarni nepristojnosti oprlo na pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je razširila tožbeni zahtevek na 12.366,84 EUR, ne da bi prehodno odločilo o tem, ali dopusti spremembo ali ne, in ne da bi z razširitvijo seznanilo toženo stranko, ki bi s spremembo tožbe lahko soglašala. Sodišče resda lahko dovoli spremembo kljub upiranju tožene stranke, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Vendar se upoštevaje besedilo I. odst. 185. čl. ZPP-D šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Okrožno sodišče meni, da se je ravno to zgodilo v konkretnem primeru, zato je odločitev Okrajnega sodišča v Velenju v nasprotju z namenom zakonske dikcije.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Velenju.

Iz predloženega spisa je razvidno, da je tožeča stranka 19.10.2006 zaradi izterjave 1.457.003,00 SIT (sedaj: 6.079,97 EUR) vložila tožbo proti toženi stranki pri Okrajnem sodišču v Velenju. Tožena stranka je tožbo prejela 8.11.2006. Kasneje je tožbeni zahtevek zvišala na 7.318,26 EUR, v vlogi z dne 28.11.2007 pa je tožbo razširila še na toženkinega moža in zahtevala od njiju nerazdelno plačilo 7.318,26 EUR s pripadki. M. A. ni privolil v spremembo tožbe, sodišče pa je na naroku 19.5.2009 sklenilo, da se subjektivna sprememba tožbe ne dopusti. Na naroku 16.4.2009 je, tožeča stranka navedla, da vztraja pri svojem zahtevku in povedala, da je sedaj še večji in sicer je toženka dolžna tožniku 12.687,62 EUR. Pooblaščenec tožene stranke se je razširitvi zahtevka takoj upiral. Po pozivu sodišča, da mora zahtevek ustrezno podati v pravilni pripravljalni vlogi v roku 8 dni (in je glede na to glavno obravnavo preložilo na nedoločen čas), je tožeča stranka to storila v vlogi z dne 22.4.2009. Okrajno sodišče v Velenju pa je nato takoj izdalo uvodoma navedeni sklep o nepristojnosti. Ob zgoraj navedenem je torej dovolilo spremembo tožbe, čeprav se je tožena stranka že na naroku 16.4.2009 razširitvi upirala, kar pomeni, da je glede na določbo I. odst. 185. čl. ZPP mislilo, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pri tem pa ni upoštevalo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku ( ZPP – D; Ur. list RS, št. 45/08), ki se je glede na prehodne določbe uporabljal že v času odločanja Okrajnega sodišča v Velenju o stvarni nepristojnosti, in kateri je posegel tudi v določbo 185. čl. ZPP, tako da je določil, da se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti. Ker se je s tem, ko je Okrajno sodišče v Velenju dovolilo spremembo tožbe (povečanje obstoječega zahtevka), spremenila stvarna pristojnost sodišča, je po oceni višjega sodišča odločitev Okrajnega sodišča v Velenju o svoji stvarni nepristojnosti v nasprotju z novelirano določbo 185. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi I. odst. 25. čl. ZPP odločilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju.