VSC sklep I Ip 229/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama trpi pritožbene stroške.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zahtevo upnice za odpravo nepravilnosti zavrnilo.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica in vztraja, da ima preživninska terjatev prednost pred drugimi terjatvami po čl. 102 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sodišče sploh ni obrazložilo, zakaj ni uporabilo čl. 102 ZIZ. Gre za diskriminacijo, saj ni razumljivo, da ima preživninska terjatev prednost le pri nepremičninski izvršbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da preživninska terjatev pritožnice nima prednosti pred terjatvijo prvega upnika, ki je pridobil poplačilno pravico pred pritožnico. Pri tem je treba poudariti, da člen 102 ZIZ sploh ne ureja vrstnega reda poplačila terjatev, ampak ureja vprašanje omejitve izvršbe in pomeni zaščito dolžnika pred pretirano izvršbo na denarne prejemke. Iz tega razloga sodišču prve stopnje ni bilo treba navajati razlogov v zvezi z neuporabo čl. 102 ZIZ.

Vrstni red poplačila terjatev pa urejajo določbe čl. 12, 110, 135 in 197 ZIZ, ki jih je sodišče pravilno uporabilo.

Osnovna določba Zakona o vrstnem redu poplačila več upnikov je člen 12 ZIZ, po kateri je za vrstni red odločilna pridobitev pravice do poplačila, ta pa se določa po dnevu oprave rubeža (čl. 110 ZIZ).

Izjemi od opisanega vrstnega reda sta predpisani v čl. 135 in 197 ZIZ.

Po čl. 135/II ZIZ ima preživninska terjatev absolutno prednost pred terjatvijo na osnovi upravne izplačilne prepovedi.

Določba čl. 135/II ZIZ pa v konkretni zadevi ni uporabna, ker drugi upnik ne vodi izvršbo na osnovi upravne izplačilne prepovedi, ampak na osnovi izvršilnega naslova. Po čl. 197 ZIZ pa preživninska terjatev niti nima absolutne prednosti, saj se pred preživnino plačajo stroški izvršbe in davščine, preživninska terjatev pa je šele na tretjem mestu.

Citirana določba pa ni uporabna v konkretnem primeru, ker ne teče nepremičninska izvršba.

Tudi po določbah členov 123-133 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih preživninska terjatev nima nobene prednosti, saj te določbe izvršilnega postopka preživninskih terjatev sploh ne urejajo.

Vsaka analogija je izključena, saj je zakonodajalec določil od splošnega vrstnega reda poplačila dve izjemi; v nasprotnem primeru pa bi predpisal absolutno prednost preživninskih terjatev pred vsemi drugimi terjatvami.

Ocena ustreznosti takšne zakonodajne ureditve pa ni v pristojnosti sodišča.

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi pritožbene stroške.