VSRS Sklep X DoR 139/2019
ECLI:SI:VSRS:2020:X.DOR.139.2019Področje: civilno procesno pravo, ceste in cestni promet, inšpekcijsko nadzorstvo, upravni spor
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije zakonitost postavitve reklamnega objekta v varovalni pas občinske ceste presojati z uporabo določb zakona, ki je veljal v času postavitve objekta, to je ZJC.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije zakonitost postavitve reklamnega objekta v varovalni pas občinske ceste presojati z uporabo določb zakona, ki je veljal v času postavitve objekta, to je ZJC?
Obrazložitev
1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine ..., št. 061-617/2016-14 z dne 8. 3. 2018 (v zvezi z odločbo župana Mestne občine ..., št. 061-617/2016-19 z dne 5. 6. 2018). Z navedeno odločbo je občinski inšpektor tožnici naložil odstranitev treh oglasnih tabel, ki so bile pred uveljavitvijo Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) postavljene v območje občinske javne ceste.
2Iz sodbe izhaja stališče, da je treba za oglasne table, postavljene v območje občinske javne ceste pred uveljavitvijo ZCes-1, to je v času veljavnosti Zakona o javnih cestah (ZJC), ki soglasja za njihovo postavitev ni določal, uporabiti v času odločanja veljavni ZCes-1. ZJC je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZCes-1 (1. 4. 2011), ta pa v prehodnih določbah ni določil drugačnega režima za objekte, postavljene pred začetkom njegove uveljavitve. Tožnica bi zato morala tudi zanje pridobiti soglasje iz 97. člena ZCes-1, ki ga pogodba, na katero se sklicuje, ne more nadomestiti, saj gre za tipično pogodbo civilnega prava. Upravno sodišče še navaja, da v zadevi tudi ne gre za retroaktivno uporabo zakona, saj je toženka pri odločanju uporabila veljavni ZCes-1, in se le postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona (kar obravnavani ni), končajo po dotedanjih predpisih.
3Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in mu predlagala, naj revizijo dopusti zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.
4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje uporabe novega zakona in v njem določenih vsebinskih pogojev v primerih že izvršenih posegov, za katerega iz sodbe ne izhaja, da je v času postavitve zanje bilo potrebno soglasje po prejšnjem zakonu. Vprašanje je pomembno z vidika zagotavljanja pravne varnosti in načela varstva zaupanja v pravo zaradi morebitnih povratnih učinkov v sodbi zavzetega stališča Upravnega sodišča, ki bi lahko bilo uporabljeno tudi v drugih zadevah primerljivih inšpekcijskih postopkov.
6Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 4. 2020Nazaj na vrh ↑