VDSS Sodba Pdp 338/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 9. 2016 (1. točka izreka); da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in mu še traja z vsemi pravicami po odpovedani pogodbi o zaposlitvi (2. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje od vključno 16. 9. 2016 dalje, ga pozvati nazaj na delo in ga prijaviti v zavarovanje ter mu za navedeni čas priznati delovno dobo (3. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 16. 9. 2016 do nastopa dela obračunati bruto plače v višini mesečnega zneska 2.860,00 EUR, odvesti davke in prispevke, ter mu izplačati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. v mesecu za posamezni mesec do plačila (4. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo vodje gradbišča II (5. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila (6. točka izreka).

2Tožnik vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ni prejel vloge tožene stranke z dne 1. 2. 2018 s priloženimi listinami, kar je navedel na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Zato je podana kršitev načela kontradiktornosti. Sodišče je vloge z dne 13. 4. 2017, 23. 11. 2017 in z dne 15. 12. 2017 v nasprotju z določili 286. člena ZPP upoštevalo, s čimer je storilo bistveno kršitev pravil postopka. Kršitev pravil o prekluziji je podana tudi zato, ker je sodišče pri odločitvi upoštevalo listine, ki jih je tožena stranka predložila po pozivu sodišča dne 30. 1. 2018. Kršitev načela kontradiktornosti (5. člen ZPP) je podana, ker sodišče ni dalo tožniku možnosti, da se izjavi o listini "Print screene iz programa A.", ki mu ni bila vročena, in v zvezi z listinami Kataloga temeljev vozne mreže, gradbene situacije za odseke B. - C., knjiga obračunskih izmer ter gradbeni dnevnik. Gre za obsežne listine, ki obsegajo več kot 120 strani, pri čemer gre v določenem obsegu za listine, ki predstavljajo načrte, za katere so potrebna specifična znanja. Tožniku ni bil omogočen primeren rok, da se o listinah izjavi. Sodišču očita kršitev določil 252. člena ZPP. Izvedenec lahko pridobi dokumentacijo, na podlagi katere izdela svoje mnenje, le po postopku, ki ga določa 252. člen ZPP, in sicer iz podatkov sodnega spisa ter na podlagi ustreznega sklepa sodišča. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da izvedenec na sodišču ni podal zahteve, da se mu predloži kakšne dodatne dokaze, ki jih potrebuje za izdelavo svojega mnenja. Le na takšno zahtevo lahko izvedenec pridobi nove dokaze. Izvedenec ni dal pobude sodišču za pridobitev listin. Tožnik očita kršitev načela enakopravnosti strank, saj je sodišče štelo pripombe tožnika na glavni obravnavi dne 13. 2. 2018 za prepozne. Zatrjuje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ne določa datuma prenehanja delovnega razmerja oziroma nima datuma odpovedi. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z izvedenskim mnenjem je podana, ker ni ugotovljeno, koliko betona je bilo dejansko vgrajeno. Sodišče je zato naložilo izvedencu, da si ogleda temelje. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da si izvedenec ni ogledal temeljev, temveč je opravil le ogled trase. Pri tem ni ugotovil količine dejansko uporabljenega betona. Drugače kot z ogledom samih temeljev in ustreznimi meritvami se količine dejansko vgrajenega betona ne da ugotoviti. Izvedenec je opravil izračun vgrajenih količin betona na podlagi tehničnih podatkov in ne na podlagi ogleda temeljev. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je štelo, da elektronsko podpisovanje spornih računov izhaja iz preglednice spornih računov in njihovih podpisnikov, ki jo je sestavila D.D. Takšna dejstva se ne dokazujejo z izjavo priče, temveč s predložitvijo listin. Dokazno breme je na strani tožene stranke, pri čemer je sodišče upoštevalo le pisno izjavo D.D., ki je ni moglo zaslišati, kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti. Po mnenju tožnika preglednica, ki jo je sestavila D.D., nima nobene dokazne vrednosti. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik potrdil in podpisal račune, na katere se odpoved nanaša. Tudi sicer je sodba sama s seboj v nasprotju. Tožnik ni mogel kršiti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno mesto vodja gradbišča, če je opravljal dela in naloge delovnega mesta odgovornega vodje dela. Za dela in naloge vodje gradbišča na projektu, ki je predmet tega postopka, je bil zadolžen E.E. Tožena stranka z ničemer ni izkazala niti zatrjevala, da je tožniku sploh predočila, katera so dela in naloge odgovornega vodje dela, oziroma katere so tiste obveznosti, ki jih mora na tem delovnem mestu izpolnjevati. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je upoštevalo izpoved priče E.E. Zaradi neverodostojnosti te priče bi moralo sodišče vpogledati v zapisnik o njeni izpovedi iz drugega postopka, v katerem je priča uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zoper toženo stranko. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je podana tudi glede odgovornosti za dobavljene količine betona, saj je tožnik pojasnil, kako in kdo je beton naročal in ga prevzemal. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni odgovoren za kršitve, ki so bile očitane glede najema gradbene mehanizacije in računov v zvezi z njo. Ker so bile predmet odpovedi tudi te kršitve, ki v sodnem postopku niso bile dokazane, tožena stranka ni izkazala, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo drugič, potem ko je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 388/2018 z dne 25. 10. 2018 pritožbi tožnika ugodilo, sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku upoštevalo napotila pritožbenega sodišča tako, da je tožnika pozvalo, naj se v 20-dnevnem roku opredeli do vloge tožene stranke z dne 1. 2. 2018 s priloženimi listinami. Pri tem ga je izrecno opozorilo, da navedb po tem roku sodišče skladno z določili 286. a člena ZPP ne bo upoštevalo. Tožnik v danem roku niti kasneje v zvezi s temi listinami ni podal nobenih navedb. Teh ni podal niti na naroku v ponovljenem sojenju. Na tem naroku je navedel le, da ni prejel vloge z dne 1. 2. 2018, tako da se na poziv sodišča z dne 18. 12. 2018 ni mogel odzvati.

7Tožnik v pritožbi v zvezi z vlogo tožene stranke z dne 1. 2. 2018 uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti. Kršitve, na katere se stranka sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Določba se sicer ne uporablja glede kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), med katere pa ne spada v pritožbi uveljavljena kršitev 5. člena ZPP. Glede na to, da tožnik te relativne kršitve določb postopka ni uveljavljal na naroku 5. 3. 2019, ko je navedel, da vloge z dne 1. 2. 2018 ni prejel, je ne more uspešno uveljavljati v pritožbenem postopku, saj ni izkazal, da je brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti. Enako velja za pritožbeni očitek, da tožniku ni bila vročena listina "Print screen iz programa A.". Navedeno listino je tožena stranka predložila na naroku 13. 2. 2018, tožnik pa s tem v zvezi v postopku na prvi stopnji ni uveljavljal kršitve 5. člena ZPP. Sicer pa sodišče prve stopnje zaradi prekluzije te listine pri odločitvi ni upoštevalo, kot to izhaja iz 8. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

8Pritožbeno sodišče se ne strinja s tožnikom, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 252. člena ZPP, ki ureja t. i. izvedenčevo razjasnjevalno dolžnost oziroma "izvedenčevo materialno procesno vodstvo". Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, ker si brez njih ne more ustvariti mnenja, mora dati ustrezno pobudo. Izvedenčeva zahteva za izvedbo dodatnih dokazov je lahko naslovljena bodisi na sodišče bodisi na stranke. Na sodišče takrat, ko je stranka dokaz že predlagala (pa se sodišče še ni odločilo o njegovi izvedbi) ali ko gre za situacijo iz drugega odstavka 7. člena ZPP, na stranko pa, kadar dokaza še ni predlagala (kot pobuda, naj to stori). Vendar je treba tudi pri uporabi te določbe upoštevati razpravno načelo. Zato bo v skladu z razpravnim načelom sodišče dodaten dokaz izvedlo le, če ga je stranka že predlagala ali če se je na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 153/2016 z dne 2. 2. 2017).

9Tožena stranka se je na izvedenčevo pobudo, kakor izhaja iz dopisa izvedenca sodišču na l. št. 88 in pisnega izvedenskega mnenja na list. št. 93, odzvala in mu predložila ustrezno listinsko dokumentacijo. To je sicer res storila po prvem naroku za glavno obravnavo. Vendar je tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje skladno s prvim odstavkom 286. a člena ZPP, kar je razvidno iz dokaznega sklepa na naroku 30. 1. 2018, v tridnevnem roku predložila pripravljalno vlogo z dne 1. 2. 2018. Tožena stranka je z navedeno pripravljalno vlogo sodišču predlagala, da izvede dokaz z dodatno listinsko dokumentacijo, ki jo je posredovala izvedencu, in jo nato kot dokaz tudi priložila k pripravljalni vlogi. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča do kršitev pravil o prekluziji iz 286. člena ZPP ni prišlo. Teh pravil sodišče prve stopnje ni kršilo niti s tem, ko je upoštevalo listine, ki jih je tožena stranka posredovala s pripravljalnima vlogama z dne 13. 4. 2017 in 15. 12. 2017. Res je tudi listine v teh vlogah tožena stranka posredovala po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar je to storila v danem roku na poziv sodišča skladno z 286. a členom ZPP. Očitana kršitev 286. člena ZPP zato ni podana. Po drugi strani pa tožnik ni podal pripomb na pisno izvedensko mnenje v roku, ki mu ga je skladno s prvim odstavkom 286. a členom ZPP določilo sodišče. Pripombe na mnenje izvedenca, ki jih je tožnik podal na zadnjem naroku v prvotnem sojenju dne 13. 2. 2018, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot prepozne. Iz tega razloga ni podana kršitev načela enakopravnosti strank.

10Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, ker sodišče prve stopnje priče D.D. ni moglo zaslišati. Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog, kar je sodišče v obravnavanem primeru tudi storilo. Pojasnilo je, da zaslišanje navedene priče, ki jo je tožena stranka predlagala v zvezi z elektronskim potrjevanjem računov pri njej, ni bilo mogoče, ker je priča odšla v tujino. Zato je priča v zvezi z elektronskim potrjevanjem računov pri toženki podala pisno izjavo, v kateri je navedla, da je navedla vse relevantne informacije, ki jih je uspela pridobiti.

11Protispisna je navedba tožnika v pritožbi, da odpoved pogodbe o zaposlitvi nima datuma, saj izpodbijana odpoved vsebuje datum 16. 9. 2016. Tožnik v pritožbi neutemeljeno očita nezakonitost odpovedi, ker ne vsebuje datuma prenehanja delovnega razmerja. Glede vsebine odpovedi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) v drugem odstavku 87. člena ZDR-1 določa le, da mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkuje z njeno vročitvijo, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, kar je bodoče dejstvo, ki v času nastanka odpovedi še ni znano. Zato je logično, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje datuma prenehanja delovnega razmerja.

12Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo zakonitost izredne odpovedi z dne 16. 9. 2016, podane po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, glede očitka, da je s podpisovanjem več računov potrdil dobavo količine 439 m3, ki na Projektu F. – izvedba G. na odseku B. – C. ni bil vgrajen, s čimer je toženi stranki nastala škoda v višini 29.456,90 EUR. Tožniku se očita tudi potrjevanje računov za beton brez priloženih dobavnic in da bi moral kot odgovorni vodja dela na podlagi poročil vodje gradbišča izvesti ukrepe za zmanjšanje odstopanj v porabi oziroma sprožiti ugotavljanje vzrokov neskladnosti. Tožena stranka je še očitala, da je tožnik s podpisom potrdil račune za najeto gradbeno mehanizacijo, čeprav ta dela niso bila opravljena v obsegu, kot je bil potrjen. Zaradi navedenega naj bi ji nastala škoda v višini 54.208,70 EUR.

13Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik potrdil in podpisal račune za nedobavljen beton, ki so navedeni v izpodbijani odpovedi, zaradi česar je prišlo do preplačila betona. Tožnik je vedel oziroma bi moral in mogel vedeti količino dejansko vgrajenega betona v spornem objektu glede na to, da ga je vodja gradbišča seznanil s podpisanimi dobavnicami. Račune je potrdil in podpisal brez ustreznih podpisanih dobavnic, s čimer je toženi stranki povzročil premoženjsko škodo. Glede očitka preplačila najete gradbene mehanizacije pa je sodišče zaključilo, da je tožnik opustil dolžno nadzorstvo nad gradbiščem in delom vodje gradbišča, zaradi česar je tožena stranka delno preplačala tudi najeto gradbeno mehanizacijo, kar ji je povzročilo še dodatno premoženjsko škodo.

14Ne drži pritožbeni očitek o protislovnosti izpodbijane sodbe, češ da tožnik ni storil v odpovedi očitanih kršitev, saj na spornem objektu ni opravljal del in nalog vodje gradbišča, pač pa naloge odgovornega vodje dela. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na spornem projektu, v zvezi s katerim so mu očitane kršitve delovnih obveznosti, opravljal dela in naloge odgovornega vodje del, medtem ko je dela in naloge vodje gradbišča na tem projektu opravljal E.E. Tudi v izpodbijani odpovedi je izrecno navedeno, da je tožnik na projektu opravljal naloge odgovornega vodje del in da je v tej vlogi storil očitane kršitve delovnih obveznosti. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik zaradi sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje gradbišča, kot odgovorni vodja del ni mogel kršiti pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik je s svojim ravnanjem kršil osnovne delovne obveznosti, ki jih predpisuje že ZDR-1 v 33. in 37. členu, in sicer vestno opravljanje svojega dela ter prepoved škodljivega ravnanja. Nerelevantne so pritožbene navedbe o nedopustni razporeditvi tožnika na delovno mesto odgovornega vodje dela. Tožnik je izpovedal, da je bila njegova naloga kot odgovornega vodje dela na projektu nadzor nad vodenjem dela, količinami dobavljenega betona in nadzor nad mehanizacijo. V pritožbi prvič pavšalno navaja, da tožena stranka ni zatrjevala niti predočila vsebine del odgovornega vodje dela, ki bi jih moral na tem delovnem mestu poznati. Te navedbe predstavljajo pritožbeno novoto po določbi 337. člena ZPP, saj tožnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej. Zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

15Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerim tožnik izpodbija strokovne ugotovitve izvedenca gradbene stroke. Kot je bilo obrazloženo, se tožnik ni izjavil do pisnega izvedenskega mnenja v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje. Tožnikove navedbe v pritožbi, s katerimi opozarja na pomanjkljivosti in nelogičnosti v pisnem mnenju, ker npr. izvedenec ni ugotovil količino dejanskega porabljenega betona, so glede na določbo 286. a člena ZPP prepozne, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Teh pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tudi sicer je sodišče prve stopnje v zvezi s tem pravilno pojasnilo, da je izvedenec na osnovi razpoložljivih tehničnih podatkov iz listin lahko sam opravil izračun količine vgrajenega betona, zato ne držijo pritožbene navedbe, da je v tem delu mnenje pomanjkljivo in nelogično.

16Pritožba ugotovljeno dejansko stanje neuspešno izpodbija z navedbami, da se dejstvo podpisovanja in potrjevanja računov lahko šteje za dokazano le z listinami. ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale z določenimi dokaznimi sredstvi. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazu, temveč velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da mora sodišče v vsakem posamičnem primeru glede na okoliščine oceniti, ali je stranka določeno pravno pomembno dejstvo dokazala. Prav to je storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, ko je na podlagi pisne izjave priče D.D., listine – preglednice spornih računov in njihovih podpisnikov ter izpovedi dveh prič H.H. in E.E, kljub drugačni izpovedi tožnika, pravilno zaključilo, da je tožnik, ki je imel geslo za dostop do aplikacije v računalniku, potrdil in podpisal sporne račune za dobavo betona. Dvoma v dokazno oceno glede podpisovanja računov pa ne vzbuja splošno zatrjevanje, da bi morala obstajati revizijska sled o podpisovanju tožnika v aplikaciji. Iz vpogleda zabeležk (oziroma revizijske sledi), ki je razdelan v preglednici, je namreč razvidno, da je ravno tožnik potrdil in podpisal sporne račune.

17Ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da je E.E., ki je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi nezakonitosti odpovedi, že zgolj zaradi tega manj verodostojna priča. Dejstvo, da je tožnik pri toženi stranki opravljal dela in naloge vodje gradbišče na spornem projektu, ne vpliva na verodostojnost njegove izpovedi, pri čemer je sodišče pričo opozorilo na dolžnost govoriti resnico in posledice krive izpovedbe. Tožnik v pritožbi ne ponudi tehtnih razlogov, na podlagi katerih bi bil podan utemeljen dvom v verodostojnost priče. Priča je izpovedala, da je dobavnice pošiljal tudi odgovornemu vodji del, torej tožniku, kakor to izhaja iz zapisnika na naroku z dne 30. 1. 2018 (list. št. 145), zato so nasprotne pritožbene navedbe protispisne. Ker je sodišče prve stopnje zaslišalo pričo in njeno izpoved ocenilo v povezavi z drugimi dokazi, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pridobiti še zapisnik o zaslišanju navedene priče iz drugega sodnega postopka. Pri oceni resničnosti in prepričljivosti priče je po določbah ZPP bistveno, da sodišče tak dokaz izvede z zaslišanjem na glavni obravnavi in si na tak način ustvari vtis o verodostojnosti izpovedi.

18Nepomembne so pritožbene navedbe glede naročanja in prevzema betona, saj ta očitek ni bil predmet odpovedi. Predmet odpovedi je potrjevanje računov brez priloženih dobavnic. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi moral tožnik kot odgovorni vodja dela na spornem projektu pred podpisovanjem in potrjevanjem računov preveriti, če so količine na računih skladne z dobavljenimi količinami oziroma dejansko opravljenim delom. Tožnik bi moral in mogel vedeti, koliko betona je bilo dejansko pripeljanega in vgrajenega v spornem projektu, saj ga je vodja gradbišča E.E. seznanil s podpisanimi dobavnicami. Od povprečno skrbnega odgovornega vodje dela se namreč utemeljeno pričakuje, da pred potrditvijo in podpisom računa preveri, če je bilo blago, za katerega je bil izstavljen račun, dejansko dobavljeno v količini, kot je zaračunana. Tožnik pa tega ni storil, saj je račune potrjeval in podpisoval celo brez ustreznih podpisanih dobavnic, ki mu jih je vodja gradbišča izročil, kar predstavlja hudo malomarno ravnanje. Ne drži zato pritožbeni očitek, da sodišče ni ugotovilo subjektivne odgovornosti tožnika.

19Glede na vse navedeno je podan odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če je podan odpovedni razlog in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Tožnik v pritožbi navaja, da izredna odpoved ni bila dana na podlagi vsake kršitve posebej, temveč zaradi vseh kršitev skupaj. Vendar pa je tožena že na podlagi ugotovljenih hujših kršitev delovnih obveznosti v zvezi s preplačilom betona utrpela premoženjsko škodo in izgubila zaupanje v tožnikovo delo, kakor izhaja iz izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dokazala tudi drugi pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tj. da ni bilo možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

20Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

21Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka skladno s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) sama krije svoje stroške pritožbe, saj gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, ne glede na uspeh v pravdi.