VSRS Sklep VIII Ips 10/2017

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka se razveljavita.

II. Odločitev o stroški revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo (I. točka izreka) in predlog za oprostitev plačila sodne takse (II. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice, ki je bila dejansko vložena le zoper sklep o zavrženju revizije, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

3Tožnica je zoper sklep sodišča druge stopnje glede zavrnitve njene pritožbe v zvezi z zavrženjem revizije vložila pravočasno revizijo in predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. Navaja, da odvetnica reviziji sicer ni priložila pooblastila za njeno zastopanje, je pa priložila odločbo o brezplačni pravni pomoči opr. št. Bpp 51/2016 z dne 10. 6. 2016, iz katere izhaja, da ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev izrednega pravnega sredstva in za oprostitev plačila stroškov postopka. Meni, da je bilo že s predložitvijo odločbe o brezplačni pravni pomoči zadoščeno formalni zahtevi glede predložitve pooblastila za vložitev revizije. Nadalje navaja, da bi moralo sodišče, ko reviziji ni bilo priloženo novo in posebno pooblastilo za vložitev revizije, je bila pa priložena odločba o brezplačni pravni pomoči, uporabiti določbo drugega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. št. 26/99 in naslednji) ter stranko najprej pozvati k predložitvi pooblastila in ji postaviti rok za opravo tega dejanja. Šele po postavitvi takšnega roka bi lahko uporabilo določbo petega odstavka 98. člena ZPP in revizijo zavrglo. Meni, da takšno stališče izhaja prav iz odločb, na katere sta se sklicevali sodišči prve in druge stopnje (II Ips 747/2009, VIII Ips 164/2010, II Ips 649/2009, II Ips 679/2008 in U-I-277/09). Pojasnjuje, da iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-74/14 z dne 17. 6. 1015 sicer izhaja, da je treba reviziji priložiti izrecno pooblastilo, vendar ta odločba ne obravnava situacije, ko bi bil odvetnik za zastopanje predhodno postavljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči, pri čemer je bila pooblaščenka izbrana prav na predlog revidentke. Navaja, da je sodna praksa v zvezi s tem neusklajena, kar kaže na neenotno obravnavanje in posledično kršenje načela enakosti strank pred zakonom.

4Toženka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže (tretji odstavek 384. člena ZPP).

7Tožnica je vložila revizijo po odvetnici, ki je pred tem ni zastopala, vendar reviziji ni predložila pooblastila za zastopanje, temveč le odločbo o brezplačni pravni pomoči, iz katere izhaja, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev izrednega pravnega sredstva ter za oprostitev plačila stroškov postopka.

8V skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev sodišču predložiti novo pooblastilo.

9Na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP sodišče, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, odvetniku ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015 odločalo o ustavni skladnosti te določbe, in jo razveljavilo, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom pritožbe. Glede izrednih pravnih sredstev pa je v 19. točki obrazložitve odločbe pojasnilo, da je zakonska ureditev, ki v civilnih zadevah skrb za zagotovitev izrednih pravnih sredstev prepusti strankam samim, ustavnoskladna. Ocenilo je, da ni v neskladju z Ustavo takojšnje zavrženje revizije, ki ji odvetnik ni priložil pooblastila za zastopanje. Pri tem se je sklicevalo tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011, po kateri peti odstavek 98. člena ZPP, kolikor se nanaša na postopek z revizijo, ni v neskladju z Ustavo. V prvem odstavku točke B. - II. obrazložitve odločbe je pojasnilo, da takšna ureditev pomeni odmik od splošnega pravila, in sicer da se nepredložitev pooblastila ne sankcionira nujno takoj, pač pa sodišče lahko dovoli začasno opravo procesnih dejanj domnevnemu pooblaščencu, ob tem pa mu postavi rok za predložitev pooblastila v skladu z drugim odstavkom 98. člena ZPP. Opozorilo je, da tudi po ureditvi, ki je veljala do uveljavitve ZPP-D (vsaj glede na besedilo zakona), sodišče ni bilo dolžno omogočiti naknadne predložitve pooblastila ("...sodišče lahko dovoli..."). Neupoštevanje procesne zahteve po odvetnikovi predložitvi pooblastila ob vloženi reviziji torej povzroči, da revizijsko sodišče revizije vsebinsko ne bo obravnavalo.

10V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi revizijsko sodišče ne sme pozivati strank k popravi vlog ali predložitvi pooblastil, zato je taka revizija nedovoljena in jo je treba zavreči.¹

11Stališče revizije, da je treba najprej uporabiti določbo drugega odstavka 98. člena ZPP ter stranko pozvati k predložitvi pooblastila, šele po postavitvi takšnega roka pa revizijo zavreči (pri čemer se sklicuje na odločbe II Ips 747/2009, VIII Ips 164/2010, II Ips 649/2009, II Ips 679/2008 in U-I-277/09), je napačno. V takšnem primeru je treba uporabiti določbo petega odstavka 98. člena ZPP, ki skladno z obrazložitvijo Ustavnega sodišča RS določa, da mora sodišče, ne glede na določbe prejšnjih odstavkov (torej tudi ne glede na določbo drugega odstavka istega člena), revizijo, ki ji odvetnik ni priložil pooblastila za zastopanje, takoj zavreči. Iz obrazložitve sklepov Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 747/2009 z dne 15. 9. 2011, II Ips 649/2009 z dne 30. 9. 2010 in II Ips 679/2008 z dne 10. 11. 2011 sicer res izhaja, da je sodišče prve stopnje pred zavrženjem revizije odvetnika na podlagi drugega odstavka 98. člena ZPP najprej pozivalo k predložitvi novega in posebnega pooblastila za revizijo, vendar pa peti odstavek 98. člena ZPP predhodnega poziva k predložitvi pooblastila za vložitev revizije ne zahteva. Poleg tega so bile citirane odločitve sprejete pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015. Revizija zato neutemeljeno zatrjuje kršenje načela enakosti strank pred zakonom.

12Pač pa revizija utemeljeno navaja, da je bilo s predložitvijo odločbe o brezplačni pravni pomoči zadoščeno formalni zahtevi iz 95. člena ZPP glede predložitve pooblastila za vložitev revizije. Pri tem je treba dodatno upoštevati tudi, da je bila z odločbo o brezplačni pravni pomoči Bpp 51/2016 z dne 10.6.2016 za izvedbo odobrene brezplačne pravne pomoči določena odvetnica, ki jo je predlagala in torej že v naprej izbrala prav tožnica. V takšnem primeru je formalna zahteva, da tožnica poleg odločbe o brezplačni pravni pomoči predloži še posebno pooblastilo za zastopanje, pretirana. Navedeno stališče je posledica spremenjene sodne prakse revizijskega sodišča² in predstavlja mehčanje pretiranih formalnih zahtev, zlasti v primerih, ko je v kasneje izdani odločbi o brezplačni pravni pomoči določena odvetnica, ki jo je izbrala prav stranka in torej odraža tudi voljo zastopanega. To je v tej zadevi jasno razvidno tudi iz odločbe o brezplačni pravni pomoči, prav tako tudi obseg pooblastila. V takšnih primerih lahko štejemo, da odločba o brezplačni pravni pomoči zadošča in ne zahteva še novega in posebnega pisnega pooblastila stranke v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije.

13Res je namen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki je bil podlaga za izdajo odločbe, ustvarjati pogoje za uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj upravičencev in ne oblikovanje posebnih pravil procesnega prava, ki bi veljala le za upravičence do brezplačne pravne pomoči. Vendar pa odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, tako kot v tem primeru, praktično dokazuje tudi soglasje volje zastopanega in zadosti zahtevani obličnosti.

14Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 379. člena ZPP (v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP) reviziji ugodilo in razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka. V posledici te odločitve bo moralo sodišče prve stopnje s tožničino revizijo postopati po 375. členu ZPP.

15Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ Tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 137/2016 z dne 14. 7. 2015 in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 263/2013 z dne 19. 2. 2015.
² Sprememba stališča je sicer z določenim zamikom sledila sestanku strokovnega kolegija VS RS za enotnost sodne prakse z dne 20. 9. 2011.