VSRS Sodba IV Ips 33/2019

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Prekrškovni organ Stanovanjska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je dne 1. 2. 2018 zoper storilko K. R. v hitrem postopku o prekršku na podlagi drugega odstavka 51. člena in 46. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izdal odločbo, s katero je K. R. spoznal za odgovorno storitve prekrška po 7. točki prvega odstavka 168. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), za katerega ji je izrekel globo v višini 500 EUR. Okrajno sodišče v Postojni je zahtevo za sodno varstvo storilke zavrnilo in ji na podlagi prvega odstavka 144. člena ZP-1 naložilo plačilo sodne takse v višini 50 EUR.

2Zoper pravnomočno odločbo o prekršku vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe 7. točke prvega odstavka 168. člena SZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 15. člena SZ-1 in kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in kršitve načela zakonitosti v kazenskem postopku iz 28. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter odločbo prekrškovnega organa odpravi ali pa vrne zadevo prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki K. R., ki nanjo ni odgovorila.

B.

4Prekrškovni organ je storilko K. R. spoznal za odgovorno storitve prekrška po 7. točki prvega odstavka 168. člena SZ-1, ker je kot etažna lastnica stanovanja v mesecu marcu 2017 brez potrebnega večinskega soglasja etažnih lastnikov z izvedbenimi deli v svojem stanovanju, z vgradnjo oken na balkonu svojega stanovanja, posegla v skupne dele stavbe, to je v fasado iz plemenitega ometa in v armirano betonsko ploščo balkona zgoraj ležečega stanovanja, s čimer je kršila drugi odstavek 15. člena SZ-1. V odločbi prekrškovni organ ugotavlja, da konzolni del armirano betonske plošče kot neločljivi del medetažne konstrukcije ter fasada stavbe predstavljata skupne gradbene elemente po drugem odstavku 5. člena SZ-1, ti pa skupne dele večstanovanjske stavbe, v katere je storilka z izvedbenimi deli na svojem balkonu posegla. Okrajno sodišče v Postojni je zahtevi za sodno varstvo storilke zavrnilo z obrazložitvijo, da je šlo za poseg v skupne dele stavbe, ker se zasteklitev na obeh straneh stika s fasado bloka in tudi z zgornjim balkonom, ki je hkrati strop zasteklenega prostora vlagateljice. Sodišče tudi navaja, da je zaradi zaprtja balkona bistveno spremenjen videz stavbe in je potrebno pri vseh posegih, ki spreminjajo podobo večstanovanjske zgradbe, pridobiti ustrezna soglasja.

5Zoper takšno pravnomočno odločitev vlaga vrhovni državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da SZ-1 v 5. členu, ki določa skupne dele, ne našteva balkona ter da je v kaznovalnem pravu potrebno določbe, ki so podlaga prekrškom, razlagati v skladu z načelom lex certa, po katerem so lahko relevantni le primeri, ki so povsem določljivi. V konkretnem primeru ne gre za spremembe na fasadi, pač pa le za poseg, ki se dotika zasebne lastnine stanovanja lastnice, ki ima stanovanje nad storilkinim. Pregled spisovnega gradiva omogoča sklep, da se niso spremenile lastnosti trdnosti in statike na delu, kjer je bila zasteklitev opravljena. Kršena je enakopravnost in enakost pred zakonom, če se izbere posamezni primer med mnogimi identičnimi, saj je splošno znano, da prihaja do zasteklitev in drugih izboljšav, kar je razvidno tudi iz fotografij v spisu, s čimer si lastniki želijo izboljšati življenjske pogoje. Kaznovanje z visoko globo se tako pokaže kot neživljenjsko.

6Stanovanje je posamezen del večstanovanjske stavbe, lastnik tega stanovanja pa sme kot etažni lastnik v okviru izvrševanja svoje lastninske pravice brez soglasja ostalih etažnih lastnikov opraviti izvedbena dela (vzdrževalna dela, spremembe in izboljšave) v tem posameznem delu, če to ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali skupne dele večstanovanjske stavbe in ne spreminja zunanjega videza večstanovanjske stavbe (prvi odstavek 15. člena SZ-1). Soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih večstanovanjske stavbe, je po drugem odstavku 15. člena SZ-1 predpisano za primere, ko izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele. V teh primerih tako ne gre zgolj za izvrševanje lastninske pravice na posameznem delu etažne lastnine, temveč gre s tem, ko se z deli posega v skupne dele večstanovanjske hiše, za posel upravljanja večstanovanjske stavbe.¹

7Skupne dele večstanovanjske stavbe opredeljuje 5. člen SZ-1. Med skupne dele se po drugem odstavku 5. člena SZ-1 prištevajo tudi skupni gradbeni elementi kot so stropi in fasada. Po določbi četrtega odstavka se gradbeni element, ki služi tako posameznemu delu kot skupnim delom, šteje za skupni del le, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote. Med skupne dele večstanovanjske stavbe res ne sodi balkon kot celota kot navaja vložnik v zahtevi, sodijo pa med skupne dele gradbeni elementi, med katere se po drugem odstavku 5. člena SZ-1 prišteva tudi fasada in strop. Tako tudi nosilni zidovi znotraj posameznega stanovanja sodijo med skupne dele, za poseg v katere lastnik potrebuje soglasje večine etažnih lastnikov.²

8V obravnavani zadevi je prekrškovni organ ugotovil, da bi storilka morala pred izvedbo del skladno z drugim odstavkom 15. člena SZ-1 v povezavi z drugim odstavkom 5. člena SZ-1 pridobiti soglasje več kot polovice solastnikov skupnih delov večstanovanjske stavbe, saj je z vgradnjo oken na balkonu svojega stanovanja posegla v skupne dele stavbe, to je v fasado iz plemenitega ometa in v armirano betonsko ploščo balkona zgoraj ležečega stanovanja, ki predstavljata skupne gradbene elemente, ki so po drugem odstavku 5. člena SZ-1 skupni deli večstanovanjske stavbe. V obravnavanem opisu prekrška je določno in jasno navedeno, s katerimi izvedbenimi deli je storilka opravila nedovoljen poseg in v katere skupne dele je s tem posegla. Zakon ne zahteva, da se zaradi posega spremenijo lastnosti trdnosti in statika stavbe na delu, kjer je poseg opravljen, pri čemer pa bi odsotnost takšnih sprememb bilo mogoče presojati le na podlagi ustreznih meritev za to pristojnih strokovnjakov. Zasteklitev balkona je nedvomno poseg, za katerega je potrebno pridobiti soglasje solastnikov večstanovanjske stavbe. Kot izhaja tudi iz v uvodnih pojasnil dr. Mihe Juharta k 15. členu SZ-1³ so zasteklitve balkonov ilustrativni primer posegov, ki vpliva na zunanji videz stavbe kot celote in gre za poseg v skupni del, ki zahteva ustrezno odločitev etažnih lastnikov kot solastnikov skupnih delov. Pri tem gre v tem primeru za posle rednega upravljanja in ne za posel, za katerega bi bilo potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Da ne gre za poseg, ki pomeni golo izvrševanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe, izhaja tudi iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana z dne 25. 2. 2016 (Ur. l. RS, št. 33/07, s sprem.), ki v 73. členu določa, da so pri večstanovanjskih objektih in objektih z več etažnimi lastniki spremembe na fasadah, kot npr. zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav ipd., dopustne samo na podlagi enotnega projekta oziroma risb, ki jih izdela arhitekt in jih potrdi oziroma z njimi pisno soglaša avtor osnovnega projekta, kolikor to ni mogoče pa občinska služba, pristojna za urejanje prostora.

9Neutemeljeno je zatrjevanje vložnika zahteve, da je v konkretnem primeru kršena enakost pred zakonom, ker je bila težnja storilke, da si izboljša bivanjske pogoje, pri čemer gre le za enega izmed mnogih takšnih primerov. Iz navedb zahteve ni razvidno, ali so tudi ostali lastniki stanovanj, ki naj bi po navedbah vložnika ravno tako zasteklili svoje balkone, storili enake kršitve kot storilka v obravnavanem primeru, torej zasteklili balkone brez soglasja solastnikov skupnih delov stavbe in tudi ne, ali so bili obravnavani s strani prekrškovnega organa. Dejstvo, da prekrškovni organi niso obravnavali in kaznovali vseh kršiteljev, pa ne pomeni, da je bila kršiteljici s tem kršena enakost pred zakonom.⁴ Ravno tako takšne kršitve ne opravičuje namen izboljšanja bivanjskih pogojev lastnikov stanovanj, temveč so takšno izboljšanje lastniki stanovanj dolžni storiti na pravno predpisan, torej dovoljen način. Ker je prekršek po 7. točki prvega odstavka 168. člena SZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 15. člena SZ-1 storjen že, ko etažni lastnik začne z izvajanjem del brez soglasja večine etažnih lastnikov, morebitno naknadno soglasje, ki v obravnavanem primeru niti ni izkazano, na obstoj prekrška in odgovornost zanj, ne vpliva.

C.

10Ker v izpodbijani pravnomočni sodbi zatrjevane kršitve 7. točke prvega odstavka 168. člena SZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 15. člena SZ-1 in 14. člena ter 28. člena Ustave niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.

¹ Tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 232/2013 z dne 23. 5. 2013.
² Glej Miha Juhart in drugi: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2016, str. 645.
³ dr. Miha Juhart, Uvodna pojasnila Stanovanjskega zakona (SZ-1), GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 21.
⁴ Poseg v navedeno pravico pomeni neenaka obravnava enakih subjektov ter pravnih in dejanskih okoliščin, pri čemer morata biti oba primerjana subjekta obravnavana, sicer o kršitvi te pravice ni mogoče govoriti.