VSK Sklep CDn 282/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za vpis na podlagi sodne poravnave. Listina, ki je bila predložena, ne vsebuje zapisa, da so stranke podpisale poravnavo, zato ne izpolnjuje pogojev po 40. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

2Zoper sklep se predlagatelji pritožujejo. Vztrajajo, da se po določbi tretjega odstavka 75. člena Sodnega reda o vsebini sodnih poravnav ne izdajajo potrdila, temveč le prepisi, 111. člen Sodnega reda pa določa, da so fizični prepisi pisanj, izdelani v fizični obliki, fotokopije, ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika ter da morajo na takem prepisu biti odtisnjeni sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe. Zapisnik, na katerem so predlagatelji podpisali sodno poravnavo, je del sodnega spisa, strankam pa je sodišče izdelalo prepis v obliki, v kakršni so ga priložili predlogu. Prepis vsebuje sodni pečat in štampiljko z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe. Zemljiškoknjižno sodišče ne sme in ne more brez razloga dvomiti v verodostojnost pisanj, izdanih s strani sodišč RS. Zato menijo, da so podani vsi pogoji za predlagani vpis.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodna poravnava je po svoji pravni naravi pogodba, ki jo sklenejo stranke med postopkom pred sodiščem o spornem predmetu ali njegovem delu in s katerim uredijo sporno pravno razmerje, tako da določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Gre torej za institut, ki ima mešano (procesno in materialnopravno) naravo, zato morajo biti za njeno veljavnost izpolnjene predpostavke procesnega in materialnega prava, med njimi tudi predpisana oblika sodne poravnave¹. Po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je sodna poravnava sklenjena, ko stranki, potem ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik. Povedano pomeni, da mora biti iz listine, na kateri je zapisana sodna poravnava, razvidno, da so stranke sodno poravnavo prebrale in podpisale. V listini, ki je podlaga predlaganemu vpisu (in pri kateri predlagatelji vztrajajo²), ni razvidno, da bi stranke sodno poravnavo prebrale in jo podpisale. Taka listina tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne izpolnjuje pogojev iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Res je v drugem odstavku tega člena določeno, da se za pravnomočno sodno odločbo šteje tudi sodna poravnava, vendar to lahko velja le za sodno poravnavo, ki izpolnjuje pogoje za njeno veljavnost. Izpolnjevanje le-teh pa iz priložene listine ni razvidno.

5Ker lahko zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so lahko podlaga za vpis (124. člen ZZK-1), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Tako N. Betteto in A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 29 in 30.
² Med postopkom bi navsezadnje lahko naknadno vložili listino v pravilni obliki, če ta obstaja.