VSRS Sklep II Ips 16/2018

I. Postopek z revizijo, ki je bil prekinjen, se nadaljuje.

II. Reviziji se ugodi, sklepa nižjih sodišč se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Tožnik je 18. 7. 2016 vložil predlog za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 8. 2016 predlog za obnovo postopka zavrglo zaradi zamude objektivnega roka pet let iz tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹.

2Sodišče druge stopnje je 14. 4. 2017 pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

3Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 168/2017 revizijo dopustilo glede vprašanja teka roka za obnovo postopka po 396. členu ZPP, kadar je obnovitveni razlog pravnomočna sodba, ki je bila kasneje izdana v drugem postopku.

Revizijske navedbe

4Na podlagi tega sklepa je tožnik vložil revizijo. Navaja, da je 27. 6. 2016 prejel sodbo višjega sodišča I Cp 135/2016 z dne 10. 5. 2016, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje P 85/2012 z dne 26. 9. 2013, s katero je bilo ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev ničnosti aneksa h kupoprodajni pogodbi, kar vpliva na odločitev o zahtevku, ki ga uveljavlja v tej pravdi. Navaja, da je zato v 30 - dnevnem roku, dne 15. 7. 2016 vložil predlog za obnovo postopka. Meni, da je napačno stališče sodišč, da je petletni objektivni rok iz tretjega odstavka 396. člena ZPP začel teči s pravnomočnostjo sodbe P 287/2006, saj mu je s tem zaradi dolgotrajnosti drugega postopka obnova onemogočena. Meni, da gre za prikrito pravno praznino in je treba uporabiti element teleološke redukcije. Zavzema se za razlago, po kateri bi petletni objektivni rok iz tretjega odstavka 396. člena ZPP začel teči šele, ko je prejel sodbo Višjega sodišča I Cp 135/2016.

Navedbe v odgovoru na revizijo

5Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V njej opozarja, da je tožnik zahteval obnovo postopka zaradi nove sodbe P 85/2012, pri čemer pa je pomembno, da je bila prva sodba P 127/2007, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje v tej zadevi, prvič razveljavljena že sklepom Višjega sodišča Cp 261/2012 z dne 10. 4. 2012, sklep pa je bil tožniku vročen avgusta 2012. Poudarja, da bi že takrat lahko tožnik predlagal obnovo postopka in bi ujel petletni objektivni rok. Tako meni, da ni res, da tožnik ni mogel predloga za obnovo postopka vložiti v objektivnem roku. Tudi sicer opozarja, da ima pravnomočnost v pravnem redu ustavnopravno težo, saj je ustavno varovana z načelom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave in s človekovo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Zagotovljena je nespremenljivost pravnih razmerij, ki so urejeni s posamičnimi upravnimi in sodnimi akti. Opozarja, da bi zakonodajalec, če bi želel, da omejitve z objektivnim rokom ni, v ZPP uredil izjemo, kot je storil za obnovitvena razloga iz 2. in 4. točke 394. člena ZPP.

Zahteva za presojo ustavnosti

6Vrhovno sodišče je ob odločanju o utemeljenosti revizije ocenilo, da je določba 396. člena ZPP v delu, ki ureja objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP², protiustavna. Zato je na podlagi 6. točke 205. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču sklenilo, da prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.

7Ustavno sodišče je sledilo zahtevi in v odločbi U-I-391/18-16 z dne 14. 11. 2019 ugotovilo, da je tretji odstavek 396. člena ZPP, kolikor se nanaša na primere iz 9. točke 394. člena ZPP, v neskladju z Ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Da bi zavarovalo človekovo pravico do enakosti pred zakonom do odprave ugotovljene protiustavnosti, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču določilo način izvršitve navedene odločitve. Odločilo je, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti obnova postopka iz razloga iz 9. točke 394. člena ZPP ne more več predlagati, če preteče deset let od dneva, ko je sodna odločba postala pravnomočna.

8Po prejemu odločbe Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni revizijski postopek nadaljuje.

O utemeljenosti revizije

9Revizija je utemeljena.

10V obravnavani zadevi gre za spor o prodaji kmetijskega zemljišča parc. št. 450/3, k. o. ... Tožena družba je 21. 6. 2002 na oglasni deski pristojne upravne enote v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) objavila ponudbo za prodajo zemljišča. Ponudbo so poleg tožnika sprejeli še zakonca A., zakonca B. ter C. C.. Zakonca A. sta že pred tem od toženke kupila zemljišče parc. št. 432, k. o. ..., ki je bilo po lokacijski informaciji prav tako gozd, vendar se je za razliko od parc. št. 450/3 nahajalo v območju stavbnih zemljišč. Kljub že začeti prodaji po določbah ZKZ, je bila dne 14. 11. 2002 na predlog toženke opravljena geodetska združitev parcel 450/3 in 432 v enotno parc. št. 432, k. o. .... Tožnik je predlagal obnovo tega postopka, vendar je bil predlog zavržen, ker ni bil stranka postopka združevanja parcel. Dne 18. 12. 2002 je tožena družba z zakoncema A. sklenila aneks, v katerem so navedli, da se je zaradi združitve povečala izmera parc. št. 432 in se dogovorili o kupnini. Dne 1. 10. 2002 je toženka ponudbo za prodajo zemljišča umaknila.

11Tožnik je najprej 8. 10. 2002 pod opr. št. P 292/2002, kasneje P 287/2006, vložil tožbo, s katero je od sodišča zahteval, naj odloči, da je toženka dolžna z njim skleniti kupoprodajno pogodbo za parc. št. 450/3. Nato je 29. 4. 2004 vložil še tožbo P 127/2007, kasneje P 85/2012, s katero je od sodišča zahteval, naj zaradi izigravanja prisilnih predpisov ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč ugotovi ničnost aneksa in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. V postopku P 85/2012 je sodišče prve stopnje odločalo trikrat, sodišče druge stopnje štirikrat, vrhovno sodišče pa trikrat. V zadnji sodbi II Ips 147/2017 z dne 22. 6. 2017 se je Vrhovno sodišče strinjalo z odločitvijo, da je sklenjeni aneks ničen.

12Tožnik je 18. 7. 2016 vložil predlog za obnovo postopka. Navedel je, da je v (drugem) postopku pod opr. št. P 85/2012 uspel z zahtevkom za ugotovitev ničnosti aneksa k prodajni pogodbi, ki jo je tožena stranka sklenila z zakoncema A., in je podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Navajal je torej, da je zvedel za nova dejstva oziroma dokaze v obliki pravnomočne sodbe, vendar gre v obravnavani zadevi za primer, ko se sodna odločba opira na drugo sodno odločbo, ki je bila naknadno pravnomočno spremenjena, torej za obnovitveni razlog iz 9. točke 394. člena ZPP, in ne iz 10. točke, kot zmotno navaja revident.

13Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 8. 2016 predlog za obnovo postopka zavrglo zaradi zamude objektivnega roka pet let, ki je začel teči s pravnomočnostjo sodbe P 287/2006 5. 5. 2009 (tretji odstavek 396. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

14Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je določba 396. člena ZPP v delu, ki ureja objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP, protiustavna in je do odprave ugotovljene protiustavnosti rok za vložitev obnove postopka iz tega razloga podaljšalo na deset let od dneva, ko je sodna odločba postala pravnomočna, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sklepa nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških

15Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

16Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Revizijsko sodišče je uporabilo besedilo ZPP pred novelo ZPP – E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP - E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sklep izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.
² Če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena.