VSL Sklep II Ip 2254/2019

I. Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa se zavrže, pritožba zoper 2. točko izreka sklepa pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi z dne 30. 5. 2019 razveljavilo glede glavnice 96,87 EUR ter v tem obsegu izvršbo ustavilo (1. točka izreka sklepa). V neustavljenem delu (glede zakonskih zamudnih obresti od 96,87 EUR od 30. 1. 2019 do 15. 7. 2019 in glede stroškov postopka) pa je sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da ni pristojno za odločanje v tem sporu (2. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v celoti sledilo predlogu za izvršbo, ne da bi upoštevalo jasno določilo 27. člena ZDOdv, ki določa, da mora vsakdo, ki želi zoper Republiko Slovenijo vložiti tožbo ali ali začeti postopek pred sodiščem, predhodno pri Državnem odvetništvu začeti postopek za mirno rešitev spora, v katerem je bodisi sklenjena poravnava bodisi izdano potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Takšno potrdilo je obvezna procesna predpostavka za začetek sodnega postopka, posledica neizpolnjevanja te predpostavke pa je zavrženje predloga brez nadaljnje obravnave. Gre za določbo, ki je specialna proti ZIZ in ZPP, upnik pa tega postopka ni sprožil. Neizpolnjene procesne predpostavke ni mogoče sanirati za nazaj, sodišče pa ne sme obiti določbe 27. člena ZDOdv s tem, da bi zadevo nadaljevalo v pravdi. Sodišče se do neupoštevanja te določbe sploh ni opredelilo, sklep pa je nezakonit, saj bi bilo treba predlog zavreči. Svoj interes za pritožbo utemeljuje z nastajanjem nepotrebnih stroškov v primeru nadaljevanja postopka, ki sploh ne bi smel biti začet. Ti stroški namreč bremenijo proračun, s katerim pa je treba ravnati gospodarno. Meni, da je sodišče z izpodbijanim sklepom izvotlilo namen instituta obveznega predhodnega postopka pred Državnim odvetništvom, zato predlaga razveljavitev sklepa in zavrženje predloga za izvršbo. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa ni dovoljena, zoper 2. točko izreka sklepa pa ni utemeljena.

5Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo glede glavnice 96,87 EUR in v tem obsegu izvršbo ustavilo. To pomeni, da se postopek v tem delu več ne bo nadaljeval in se izvršba ne bo opravljala, taka odločitev pa je dolžniku v korist in ugodnejše rešitve ne more doseči oziroma svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati, zato za pritožbo zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa.

6Pravni interes pa je glede na pritožbene navedbe in pojasnila višje sodišče dolžniku priznalo v delu, kjer izpodbija 2. točko izreka izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je glede neustavljenega dela (to je glede zakonskih zamudnih obresti od 96,87 EUR od 30. 1. 2019 do 15. 7. 2019 in glede stroškov postopka) sklep o izvršbi na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora razveljavilo in odločilo, da se bo postopek v tem obsegu nadaljeval pred pristojnim pravdnim sodiščem. Dolžnik skuša s pritožbo doseči ugoditev ugovoru na tak način, da bi sodišče predlog za izvršbo zavrglo zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk.

7Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da se, ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že izdan, ob odločanju o dolžnikovem ugovoru presoja le še dopustnost (to je pravočasnost, popolnost in dovoljenost) in obrazloženost dolžnikovega ugovor zoper sklepo ugovora, ne pa tudi utemeljenost uveljavljenih ugovornih razlogov oziroma dopustnost in utemeljenost upnikovega zahtevka v predlogu za izvršbo. V tej fazi postopka lahko izvršilno sodišče v primeru, da dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v tej fazi postopka ne more sprejeti (prim. VSRS sklep II Ips 12/2008 z dne 10. 12. 2009). Določbe četrtega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), po kateri se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže, če ni predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, kot to določa prvi odstavek tega člena, zato v tej fazi postopka še ni mogoče uporabiti, temveč bo to predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku. V tej smeri podane ugovorne in pritožbene navedbe posledično v tej fazi postopka niso pravno pomembne, sodišče prve stopnje pa s tem, ko se do njih ni posebej opredeljevalo, ni zagrešilo očitane kršitve določb postopka.

8Po pojasnjenem je pritožba zoper 1. točko izreka sklepa nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa pa je neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).