VSL Sodba IV Cp 232/2020

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.

2Toženka v pritožbi zoper navedeno sodbo nasprotuje odločitvi. Gre za krajo pravice do zvestobe in ljubezni v partnerstvu ter doseženega uspeha v življenju, vključno s kariero in družino. Vse premoženje je bilo ustvarjeno v skupnem partnerstvu.

3Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tako kot po prej veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi po veljavnem Družinskem zakoniku temelji zakonska zveza na svobodni odločitvi zakoncev za skupno življenje, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR in 20. člen DZ). Pritožnica ne izpodbija ugotovitev v sodbi, da med zakoncema ni več čustvene navezanosti in razumevanja in da ne živita več v življenjski in ekonomski skupnosti. Te zadostujejo za sklep o nevzdržnosti zakonske zveze, ki je razlog za njeno razvezo (65. člen ZZZDR in 98. člen DZ).

6Pravilno je tudi stališče v izpodbijani sodbi, da v ugotovljenih okoliščinah toženkino nestrinjanje z razvezo ne more biti ovira za sprejeto odločitev. Za ureditev premoženjskih razmerij imata razvezana zakonca na razpolago druge možnosti. Zakon daje tudi možnost, da zakonec, ki ostane brez sredstev za življenje, ob izpolnjevanju ostalih zakonskih pogojev in ob pravočasni postavitvi zahtevka zahteva preživnino od drugega zakonca.

7Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).