VSL Sklep I Cpg 832/2019

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke z dne 4. 3. 2019 štelo za umaknjeno. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da tožena stranka ni poravnala celotne sodne takse za pritožbeni postopek, ker je sodno takso plačala le v znesku 14,49 EUR (izpisek iz UJP, red. št. 33), namesto v pravilnem znesku 1.449,00 EUR. Zato je sodišče pritožbo tožene stranke v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo za umaknjeno.

2Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, oziroma toženi stranki naloži doplačilo premalo plačane sodne takse. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pojasnila, da se o pritožbenih razlogih tožene stranke ne more izjasniti, ker nima podatkov v zvezi s plačano sodno takso. Zato naj sodišče samo ugotovi, ali je tožena stranka sodno takso plačala premalo zaradi napake sodišča ali svoje lastne napake.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožena stranka očita sodišču, da je bilo nedosledno pri pošiljanju zahteve za plačilo sodne takse in je bila zato sodna taksa zmotno premalo plačana. Zato bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvati k doplačilu premalo plačane sodne takse do njene polne vrednosti.

6Omenjeni očitek sodišču prve stopnje ni utemeljen. Iz naloga za plačilo sodne takse (red. št. 32) je povsem jasno razvidno, da je tožena stranka dolžna plačati za pritožbeni postopek po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) znesek 1.449,00 EUR. Zato ni prišlo do nobene napake sodišča oziroma nedoslednosti, ki bi jo zakrivilo sodišče. Tožena stranka zaradi svoje napake ni plačala sodne takse v polni vrednosti 1.449,00 EUR, ampak le v znesku 14,49 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k doplačilu premalo plačane sodne takse do njene polne vrednosti.

7Tožena stranka je bila s plačilnim nalogom opozorjena, da če ne bo v roku plačala celotne sodne takse (postopek za (ne)oprostitev plačila sodne takse tožene stranke je bil že prej pravnomočno končan), bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je bila pritožba umaknjena. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da o navedeni pravni posledici tožena stranka ni bila obveščena.

8Tožena stranka se sklicuje na odločbo pod evidenčno številko v sodni praksi: VSL 00078078 z 4. 10. 2016, kjer je sodišče druge stopnje odločalo o tem, da je bila sodna taksa premalo plačana v minimalnem znesku 0,50 EUR, ker je pritožnik za sodno takso za pritožbo plačal namesto zneska 20,50 EUR 20,00 EUR. Zaradi tako majhne razlike je sodišče druge stopnje menilo, da je bila upniku z umikom pritožbe kršena pomembnejša pravica do pritožbe od fiskalnega interesa države (VSL sklep Cst 603/2016, 4. 10. 2016).

9V konkretnem primeru pa ni šlo za primerljivo procesno situacijo. Tožena stranka je pravočasno plačala 100 krat nižjo sodno takso, kot jo je bila dolžna plačati. Zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage za enako stališče kot je bilo zavzeto v sklepu VSL Cst 603/2016.

10Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP).

11O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člen ZPP).