VSM Sklep I Kr 65979/2019

Za postopek se določi Okrožno sodišče v B.

1Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v M., C. C., je dne 17. 1. 2020 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v M. II Kr 65979/2019. V njem navaja, da je prejela v obravnavo vlogo oškodovanca kot tožilca D. D., s katero je pravočasno nadaljeval kazenski pregon zoper stečajnega upravitelja E. E. zaradi kaznivih dejanj po prvem in drugem odstavku 240. člena, prvem in drugem odstavku 228. člena in tretjem v zvezi s prvim odstavkom 215. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter zoper stečajno sodnico A. A. zaradi kaznivega dejanja po 258. členu KZ-1. Dejstvo, da je v predmetni zadevi osumljena A. A., ki je kot okrožna sodnica svétnica zaposlena na Okrožnem sodišču v M., po njeni oceni utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v M. Z osumljenko sta dolgoletni sodelavki in se kot sodnici istega sodišča redno srečujeta, tudi ob raznih priložnostih izven delovnega časa. Meni, da je v skladu s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča, saj bi obravnavanje zadeve s strani kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v M. zaradi navedenih razlogov lahko vzbujalo pri strankah dvom o nepristranskosti sodnikov.

2Predlog je utemeljen.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Zaupanja v integriteto sodnikov Okrožnega sodišča v M. tako sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je osumljenka kot okrožna sodnica svétnica zaposlena na stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v M. Enako velja za navedbe predlagateljice, da je z osumljenko dolgoletna sodelavka in se kot sodnici istega sodišča (tudi izven delovnega časa) redno srečujeta, saj slednje predstavlja razlog za izločitev preiskovalne sodnice po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Kljub navedenemu pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja, kot to smiselno izpostavlja predlagateljica. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki izrecno poudarja, da je treba v vsakem posamičnem primeru skrbno presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru osumljenke) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.¹

5Upoštevaje navedeno, je Višje sodišče pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven. Okoliščina, da je v obravnavani zadevi osumljenka A. A. – sodnica Okrožnega sodišča v M., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrožnega sodišča v M., glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je osumljenki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z osumljenkinim delom sodnice na Okrožnem sodišču v M. Zaradi odprave vsakršnega dvoma o nepristranskosti in poštenem sojenju je Višje sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v B.

6Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

¹ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018.