VSM Sklep PRp 12/2020

Pritožbi prekrškovnega organa, Postaje prometne policije, se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja V.L. zavrnilo in sklenilo, da se začasno vozniško dovoljenje po uradni dolžnosti vrne obdolžencu. V razlogih sklepa je prvostopenjsko sodišče navedlo, da je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, ki ga je izdal tuj organ, zato posledično obdolžencu vozniškega dovoljenja ni mogoče odvzeti, ker niso izpolnjeni pogoji za začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 113.a členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z 22. členom ZP-1.

2Zoper takšen sklep prvostopenjskega sodišča se pritožuje prekrškovni organ. Bistvo pritožbe je, da dikcija 113.a člena ZP-1 ne ločuje med vozniškim dovoljenjem izdanim v Republiki Sloveniji ali v tujini, zato za zavrnitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu, ne more biti razlog, da ima ta tuje vozniško dovoljenje. Tudi 22. člen ZP-1, ki govori o kazenskih točkah, v drugem odstavku določa, da se kazenske točke izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto. Tudi tukaj ZP-1 ne ločuje med vozniškim dovoljenjem izdanim v Republiki Sloveniji ali tujini. Poleg tega ima obdolženec stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije in je vsakodnevno udeležen v prometu s tujim vozniškim dovoljenjem, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča v razmerju do ostalih državljanov diskriminatorna, saj so v neenakem položaju v razmerju s kršitelji, ki imajo vozniško dovoljenje izdano v tujini.

3Obdolženi je na pritožbo prekrškovnega organa odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da tej ni mogoče odreči utemeljenosti. Prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu izhaja iz večinske sodne prakse v tovrstnih zadevah, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče začasno odvzeti vozniškega dovoljenja po določbi 113.a člena ZP-1. Le ta izhaja iz osmega odstavka 22. člena ZP-1, na podlagi katerega se imetniku tujega vozniškega dovoljenja namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, osmi odstavek 22. člena ZP-1 pa ne odkazuje na uporabo devetega odstavka 22. člena ZP-1, ki določa možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker imetniku tujega vozniškega dovoljenja ZP-1 ne omogoča možnosti odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zanj tudi ne velja določba 113.a člena ZP-1 glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.

6Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-113/2014, z dne 16. 3. 2017, sodno prakso za imetnike tujega vozniškega dovoljenja glede možnosti odložitve izvršitve prepovedi uporabe spremenilo. Opozorilo je, da osmi odstavek 22. člena ZP-1 zapoveduje smiselno uporabo (zgolj) tretjega do šestega odstavka tega člena specifično le za "izrek" prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, kar že na jezikovni ravni za prepoved uporabe ne izključuje smiselne uporabe devetega odstavka 22. člena ZP-1 (ki določa, da se lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odloži), saj bi se ta odstavek tedaj uporabljal za vidik izvršitve navedene sankcije, ne pa za njen "izrek".

7Navedena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije po prepričanju pritožbenega sodišča nudi podlago za spremembo dosedanje sodne prakse tudi glede možnosti izreka začasnega odvzema vozniškega dovoljenja storilcem, ki so imetniki tujega vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1. Določba 113.a člena ZP-1 začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ne veže samo na storilce, ki imajo vozniško dovoljenje izdano v Republiki Sloveniji. Izpolnjen mora biti le materialni pogoj, to je utemeljen sum, da je obdolženec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za imetnika tujega vozniškega dovoljenja v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, 113.a člen ZP-1 ne podpira. Imetnik tujega vozniškega dovoljenja, ki mu bo le to začasno odvzeto s sklepom sodišča (113.b člen ZP-1), bo imel možnost tako do vložitve ugovora (drugi odstavek 113.b člena ZP-1), kot pravico do vložitve predloga za vrnitev začasno odvzetega tujega vozniškega dovoljenja pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oziroma pred izvršitvijo prepovedi uporabe le tega ob pogojih iz drugega odstavka 113.d člena ZP-1. Tudi določba drugega odstavka 113.d člena ZP-1 namreč ne razlikuje med imetniki vozniških dovoljenj glede na državo izdajateljico.

8Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1 je zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena zato tudi ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji in tujimi vozniškimi dovoljenji. Tako kot se v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta in ne sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, bo analogno mogoča le začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma bo začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja mogoče izvršiti le kot začasno prepoved uporabe le tega.

9Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnika ugodilo in na podlagi analogne uporabe osmega odstavka 163. člena ZP-1 sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in ga vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.