VSL Sklep II Kp 424/2019

Ob odločanju o pritožbi se sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu te odločbe, mladoletnemu (sedaj že polnoletnemu) A. A. izreklo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma po 1. točki drugega odstavka 77. člena Kazenskega zakonika (KZ), da se pisno opraviči oškodovanki B. B. in po 6. točki drugega odstavka 77. člena KZ, da opravi 100 ur dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sklepa dalje. Glede stroškov kazenskega postopka pa je na podlagi prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da le-ti bremenijo proračun.

2Zoper sklep je pritožbo vložil zagovornik mladoletnega, sedaj polnoletnega obdolženca zaradi „bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi napačne uporabe materialnega prava, zaradi kršitev ustavnih pravic in svoboščin opisanih v 22., 25., 27., 28. in 29. členu Ustave Republike Slovenije, zaradi kršitev 6. in 7. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s protokoli in zaradi napačno odmerjene kazni in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek oziroma, da z uporabo načela in dubio pro reo izpodbijani sklep spremeni tako, da mladoletnika oprosti na podlagi 3. točke prvega odstavka 358. člena ZKP“.

3Izpodbijani sklep je bilo ob odločanju o pritožbi mladoletnikovega zagovornika potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.

4Zagovornik mladoletnika je ob vložitvi pritožbe predlagal, da višje sodišče opravi sejo v navzočnosti strank. Sodišče druge stopnje je sejo v navzočnosti strank opravilo v skladu s 378. členom ZKP v zvezi s 485. členom ZKP na način, da je o pritožbeni seji obvestilo državnega tožilca in zagovornika mladoletnika, medtem ko mladoletnika na sejo ni povabilo, ker je zaključilo, da njegova navzočnost ni takšna, da bi bila lahko koristna za samo odločanje o vloženi pritožbi (četrti odstavek 485. člena ZKP). Na pritožbeni seji, na kateri je zagovornik poudaril bistvene poudarke vložene pritožbe, pa je opozoril tudi na okoliščino, da mladoletnik ni bil navzoč na glavni obravnavi in je sodišče zato ne bi smelo opraviti.

5Pritožbeno sodišče tega navajanja zagovornika ni obravnavalo v smislu dopolnitve pritožbe, saj le-to ni dopustno, ker na pritožbeni seji stranka ne more širiti pritožbenih razlogov¹, dovolilo pa mu je na to kršitev, ki jo sicer preverja po uradni dolžnosti, vendarle opozoriti izven obsega pritožbenih navedb. Sodišče druge stopnje mora namreč na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti preveriti tudi, ali je bila glavna obravnava v nasprotju z določbami tega zakona opravljena v nenavzočnosti obtoženca, če je bila obvezna obramba. Ker je zoper mladoletnika vložen predlog za izrek vzgojnega ukrepa zaradi kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1B, za katerega je predpisana kazen zapora do enega leta in zaradi poskusa kaznivega dejanja posilstva po tretjem odstavku 170. člena KZ-1B, za katerega je predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do petih let, mora po določbi drugega odstavka 454. člena ZKP imeti mladoletnik zagovornika (obvezna obramba) in ker si ga ni izbral sam, je mladoletniku s sklepom I Kmp 00000/2017 dne 3. 11. 2017 zagovornika po uradni dolžnosti postavilo sodišče.

6Pritožbeno sodišče tako v okviru preveritve po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je glede na to, da je ugotovilo, da bo potrebno neposredno izvajanje dokazov, namreč razpisalo glavno obravnavo in jo tudi opravilo in sicer dne 28. 11. 2018 v navzočnosti mladoletnika, dne 9. 4. 2019 v navzočnosti mladoletnika, dne 9. 5. 2019 in 6. 6. 2019 v navzočnosti mladoletnika, zagovornik pa je na seji pritožbenega senata utemeljeno opozoril, da mladoletnik na naroku za glavno obravnavo dne 5. 9. 2019 ni bil navzoč. Iz zapisnika naroka glavne obravnave dne 5. 9. 2019 namreč izhaja sicer deloma nejasen zapis glede navzočnosti oseb na naroku za glavno obravnavo, saj je sodišče prve stopnje v zapisniku uvodoma zapisalo, da predsednica senata začne zasedanje, naznani predmet glavne obravnave in ugotovi, da so pristopili mladoletnik A. A., njegov odvetnik C. C., ODT D. D. ter pooblaščenka oškodovanke odvetnica E. E. Nato pa je izrecno navedeno: "Mladoletnik na GO ni pristopil, vabilo je vzel na znanje na prejšnji glavni obravnavi.“ Da mladoletnik dejansko ni bil navzoč na tem naroku za glavno obravnavo, je izkazano tudi z zapisom navzočih, kjer pri mladoletniku (za razliko od ostalih zapisnikov) ni vpisanega imena. Hkrati je ugotoviti tudi, da na zapisniku naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče zaslišalo priče F. F., G. G., H. H. in I. I., ni zabeleženega nobenega vprašanja ali pripombe mladoletnika, mladoletnik tudi ni naveden pri besedi strank, kjer so zapisane zaključne besede državne tožilke, zagovornika in pooblaščenke oškodovanke.

7Glede na ugotovitev, da je bil narok za glavno obravnavo dne 5. 9. 2019 opravjen v nenavzočnosti mladoletnika kljub temu, da je po določbi tretjega odstavka 479. člena ZKP mladoletnikova navzočnost na glavni obravnavi obvezna, je pritožbeno sodišče zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče druge stopnje se glede na takšno odločitev glede ostalih sicer izjemno obširnih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, saj so zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa postale brezpredmetne. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju ponovno opraviti glavno obravnavo, na kateri bo moral biti navzoč tudi mladoletnik ne glede na to, da je v času sojenja postal polnoleten, saj zanj po določbi 451. člena ZKP velja, da postopek zoper njega poteka po določbah, ki se uporabljajo v postopku proti mladoletnikom, na glavni obravnavi pa bo sodišče prve stopnje ponovno izvedlo že izvedene dokaze, jih ocenilo ter nato za svojo odločitev navedlo tehtne in prepričljive razloge.

¹ Tako tudi mag. Horvat, Štefan, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 819, 820.