VSC Sklep III Cpg 164/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke z dne 22. 7. 2019 zoper plačilni nalog z dnem 26. 6. 2019 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog tožene stranke z dne 21. 6. 2019 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo (II. točka izreka). V zvezi s pritožbeno izpodbijano II. točko izreka je ugotovilo, da iz akta o ustanovitvi tožene stranke izhaja, da je zasebni zavod, ki deluje po predpisih Zakona o zavodih in opravlja humanitarne dejavnosti ter dejavnosti socialnega varstva na področju revščine in socialne izključenosti. Zavod ni oproščen plačila sodne takse. Tožena stranka ima dovolj sredstev za takojšnje plačilo sodne takse. Iz prometa na transakcijskem računu D... d.d. izhaja, da je na 18. 9. 2019 stanje 11.065,55 EUR. Tožena stranka ni konkretneje pojasnila zakaj kljub razpoložljivim denarnim sredstvom ni sposobna takojšnjega plačila sodne takse.

2Zoper ta sklep oziroma upoštevaje vsebino pritožbe zoper II. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo¹ tožena stranka iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je kot humanitarna organizacija oproščena plačila sodnih taks v postopkih, kar je navedeno v prvem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Kot humanitarna organizacija je ustanovljena in v skladu s tem nedvomno deluje ter upravičeno pričakuje, da bo v skladu z določili zakona v konkretnem postopku oproščena plačila sodnih taks. Sodišče poziva, da kolikor meni, da ni humanitarna organizacija, da te domneve dokaže. Informacija, da naj bi tožena stranka imela dovolj sredstev na računu in da zato dodatno ni upravičena do oprostitve plačila sodnih taks, je brezpredmetna, saj veljavna zakonodaja ne določa, da je to bistvenega pomena in je lahko le sekundarnega pomena. V konkretnem primeru je bistvo v tem, da je tožena stranka humanitarna organizacija in oproščena plačila sodnih taks ne glede na to koliko denarja ima na računu oziroma na razpolago. Sredstva na računu so namenska in jih mora porabiti za konkreten vnaprej določen namen, kar ni plačilo sodnih taks in niso namenjena nenačrtovani porabi, kot si predstavlja sodišče.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZST-1, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje (7. točka obrazložitve sklepa) in se nanj sklicuje tožena stranka, so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, centri za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost. Gre za izjemo od splošnega pravila o dolžnosti vsakega zavezanca plačati sodno takso po 3. členu ZST-1 in plačilu kot procesni predpostavki za odločanje sodišča po prvem odstavku 105.a člena ZPP. Po splošnem razlagalnem pravilu je treba vse izjeme tolmačiti ozko. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da naj ji sodišče dokaže, da ni humanitarna organizacija. Dokazno breme taksnih ugodnosti je na zainteresirani stranki. Tožena stranka kot bistveno v pritožbi neutemeljeno navaja, da je humanitarna organizacija. Te ureja specialni Zakon o humanitarnih organizacijah (v nadaljevanju: ZHO). V skladu s prvim in četrtim odstavkom 2. člena ZST-1 so upravičenci do pridobitve statusa humanitarne organizacije društva in zveze društev, v katerih njihovi člani po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu opravljajo humanitarno dejavnost na področjih socialnega in zdravstvenega varstva v skladu s tem zakonom. V skladu s tem zakonom lahko pridobijo status humanitarne organizacije tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti in druge organizacije, ki so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu. Da lahko subjekt pridobi status humanitarne organizacije mora izpolniti zakonske pogoje, in na podlagi 26. člena ZHO po pridobitvi mnenja iz 25. člena ZHO izda pristojni minister odločbo o podelitvi statusa humanitarne organizacije, če so izpolnjena merila po tem zakonu. Organizacija pridobi status humanitarne organizacije s pravnomočnostjo odločbe o podelitvi statusa ter se vpiše v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zasebni zavod, česar pritožnica ne izpodbija. Prav tako ne navaja, da bi pridobila status humanitarne organizacije s pravnomočno odločbo o podelitvi statusa ter da je vpisana v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu. Če se tožena stranka ukvarja s humanitarno dejavnostjo, to ne pomeni, da ima status humanitarne organizacije. Ni pa možno zakonske izjeme iz prvega odstavka 10. člena ZST-1 širiti na vse subjekte, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo.

5Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je brezpredmetna informacija o zadostnih sredstvih na tekočem računu. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da tožena stranka ni oproščena plačila sodnih taks na podlagi zakona, pravilno presojalo ali izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev na podlagi sodne odločbe. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 se določbe prejšnjih odstavkov smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek tega člena ne določa drugače. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imela tožena stranka na transakcijskem računu 18. 9. 2019 stanje 11.065,55 EUR in da ni konkretneje pojasnila, zakaj kljub tem sredstvom ni sposobna takojšnjega plačila sodne takse (8. točka obrazložitve). Iz zaznamka sodišča prve stopnje na pritožbi zoper sodbo izhaja, da sodna taksa zanjo znaša 54,00 EUR (list. št. 39 spisa). Enako sodno takso je odmerilo v plačilnem nalogu z dne 26. 6. 2019 (list. št. 44 spisa), ki ga je z neizpodbijano I. točko izreka sklepa razveljavilo kot preuranjeno. Pritožbene navedbe o namenskosti teh denarnih sredstev so pritožbene novote, za katere tožena stranka ni pojasnila zakaj jih ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje jih zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

6V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

¹ S pritožbo je ponovno zahtevala izločitev poslujoče okrožne sodnice. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Iz spisa je razvidno, da je bil edini narok za glavno obravnavo v tej zadevi 12. 4. 2019 (list. št. 32, 33 spisa), da je sodišče prve stopnje že izdalo sodbo s tem datumom (list. št. 35 do 38 spisa) in da je predsednica okrožnega sodišča že odločila o prvotno vloženi zahtevi tožene stranke za izločitev poslujoče okrožne sodnice s sklepom z dne 12. 4. 2019 (list. št. 30, 31 spisa). Ker tožena stranka ni pravočasno zahtevala izločitve poslujoče okrožne sodnice, je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi.