2. člen ZHO
(upravičenci do pridobitve statusa)
(1)Status humanitarne organizacije po tem zakonu lahko pridobijo društva in zveze društev, v katerih njihovi člani po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu opravljajo humanitarno dejavnost na področjih socialnega in zdravstvenega varstva v skladu s tem zakonom.
(2)Kolikor ta zakon ne določa drugače, se za organizacijo in delovanje humanitarne organizacije, ki ta status pridobi kot društvo ali zveza društev, uporabljajo predpisi, ki urejajo društva.
(3)Statusa humanitarne organizacije po tem zakonu ne morejo pridobiti društva in zveze društev, ki imajo status invalidske organizacije po zakonu o invalidskih organizacijah. Društva in zveze društev, ki pridobijo status humanitarne organizacije po tem zakonu, ne morejo pridobiti statusa invalidske organizacije po zakonu o invalidskih organizacijah.
(4)V skladu s tem zakonom lahko pridobijo status humanitarne organizacije tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti in druge organizacije, ki so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu.
- VSC Sklep III Cpg 164/2019Višje sodišče v Celju · 2019
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zasebni zavod, česar pritožnica ne izpodbija. Prav tako ne navaja, da bi pridobila status humanitarne organizacije s pravnomočno odločbo o podelitvi statusa ter da je vpisana v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu. Če se tožena stranka ukvarja s humanitarno dejavnostjo, to ne pomeni, da ima status humanitarne organizacije. Ni pa možno zakonske izjeme iz prvega odstavka 10. člena ZST-1 širiti na vse subjekte, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo.
- UPRS Sodba III U 204/2018-15Upravno sodišče RS · 2019
Sodišče ne vidi razumnih razlogov za stališče, da lahko organizacije, ki jih ustanovijo pri nas registrirane verske skupnosti, pridobijo status humanitarne organizacije le, če so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu. Take razlage tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi z ničemer ne utemeljuje, pa četudi se razlikuje od stališča sodišča v sodbi, št. III U 71/2017-14 in je zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
- UPRS Sodba III U 71/2017-14Upravno sodišče RS · 2018
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 12. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sklep III Cpg 164/2019Višje sodišče v Celju · 11. 12. 2019
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zasebni zavod, česar pritožnica ne izpodbija. Prav tako ne navaja, da bi pridobila status humanitarne organizacije s pravnomočno odločbo o podelitvi statusa ter da je vpisana v razvid humanitarnih organizacij pri pristojnem ministrstvu. Če se tožena stranka ukvarja s humanitarno dejavnostjo, to ne pomeni, da ima status humanitarne organizacije. Ni pa možno zakonske izjeme iz prvega odstavka 10. člena ZST-1 širiti na vse subjekte, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo.
- UPRS Sodba III U 204/2018-15Upravno sodišče RS · 3. 10. 2019
Sodišče ne vidi razumnih razlogov za stališče, da lahko organizacije, ki jih ustanovijo pri nas registrirane verske skupnosti, pridobijo status humanitarne organizacije le, če so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije, ustanovljene po tujem pravu. Take razlage tožena stranka v izpodbijanem sklepu tudi z ničemer ne utemeljuje, pa četudi se razlikuje od stališča sodišča v sodbi, št. III U 71/2017-14 in je zato tudi ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
- UPRS Sodba III U 71/2017-14Upravno sodišče RS · 12. 2. 2018
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.