VSRS Sklep III Ips 87/2016

I. Prekinjeni postopek se nadaljuje.

II. Reviziji se ugodi, sklepa sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je prvi toženki priznalo položaj pravdne stranke (I. točka izreka). Tožbo je zavrglo zaradi zamude roka za njeno vložitev po tretjem odstavku 310. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da prvi toženki povrne 1.679,94 EUR (III. točka izreka), drugi toženki pa 1.404,54 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka) ter odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3Tožeča stranka je zoper drugostopenjski sklep vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), storjenih pred sodiščem druge stopnje, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene pred sodiščem prve stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in sklepa sodišč nižjih stopenj razveljavi. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

4Prva toženka je v odgovoru na revizijo predlagala zavrnitev revizije in uveljavljala povrnitev stroškov revizijskega postopka.

5Druga toženka na revizijo ni odgovorila.

6Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 23. 1. 2018 revizijski postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. V skladu s tem določilom upnikova izločitvena pravica preneha, če v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice.

Glede nadaljevanja postopka (I. točka izreka)

7Postopek v tej zadevi je bil prekinjen na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) zaradi zahteve Vrhovnega sodišča za presojo ustavnosti tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP. Na podlagi drugega odstavka 23. člena ZUstS Vrhovno sodišče prekine postopek, če meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, če mora pri odločanju o pravnih sredstvih uporabiti takšen zakon ali del zakona, in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.

8Ustavno sodišče je o zahtevi Vrhovnega sodišča z odločbo U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019 odločilo, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo (1. točka izreka). Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka). Odločilo je še, da do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke tega izreka:

− prerekana izločitvena pravica ne preneha z opustitvijo vložitve tožbe v roku iz prvega odstavka 310. člena ali opustitvijo predloga za nadaljevanje postopka v roku iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, temveč ko upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice;

− se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP;

− se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve predloga za nadaljevanje postopka začeti po izteku roka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP (3. točka izreka).

9Z odločitvijo Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti je odpadel razlog za prekinitev odločanja v revizijskem postopku. Zato je Vrhovno sodišče sklenilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (156. člen Ustave).

Dejanski in pravni okvir spora

10Tožnica je v stečajnem postopku nad prvo toženko prijavila izločitveno pravico na večjem številu nepremičnin.

11Dne 16. 6. 2015 je bil na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti pri AJPES objavljen dodatni sklep o preizkusu ločitvenih pravic z dne 15. 6. 2015. Iz dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je sestavni del navedenega sklepa, izhaja, da sta stečajni upravitelj prve toženke in druga toženka tožnici prerekali izločitveno pravico. Zato je bila tožeča stranka napotena, da v pravdnem postopku uveljavi prerekano izločitveno pravico.

12Tožeča stranka je tožbo za ugotovitev obstoja lastninske pravice vložila 11. 8. 2015.

Razlogi sodišč nižjih stopenj

13Sodišče prve stopnje je presodilo, da je enomesečni rok za vložitev tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice iztekel 16. 7. 2015, saj pri štetju roka iz 310. člena ZFPPIPP ne velja 83. člen Zakona o sodiščih (ZS), po katerem procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo. Zato je tožbo tožnice, ki jo je vložila dne 11. 8. 2015, kot prepozno zavrglo.

14Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje in izpostavilo, da je rok iz 310. člena ZFPPIPP materialnopravni rok ter da že iz tega razloga 83. člena ZS, ki ureja tek procesnih rokov, ni mogoče uporabiti.

Presoja revizije (II. točka izreka)

15Revizija je utemeljena.

16V prvem odstavku 161. člena Ustave je določeno, da če Ustavno sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev učinkuje takoj ali v roku, ki ga določi Ustavno sodišče. V zvezi z izpodbijanim delom ZFPPIPP Ustavno sodišče posameznih določb ni razveljavilo, temveč je le ugotovilo njihovo neskladnost z Ustavo. Sklicevalo se je na prvi odstavek 48. člena ZUstS, ki med drugim določa, da če Ustavno sodišče oceni, da je zakon protiustaven zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve, sprejme o tem ugotovitveno odločbo.

17ZUstS v 44. členu ureja le pravne posledice razveljavitvene odločbe, in sicer se po tem določilu zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pravne posledice ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča pa v zakonodaji niso urejene. Ker je zakon neizogibno protiustaven že od njegovega sprejema naprej - Ustavno sodišče njegovo protiustavnost zgolj ugotovi - je ustavnoskladna razlaga pravnih posledic ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča na vložene revizije, o katerih še ni bilo odločeno, taka, da ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje. Revizija, ki je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo ali sklep, izdan na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena in 383. člen ZPP), je bila vložena pravočasno in o njej do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi U-I-44/18-6 še ni bilo odločeno.

18Sodišči nižjih stopenj sta odločitev o zavrženju tožbe zaradi prekoračitve roka oprli na določbo tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP, ki je v neskladju z Ustavo. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč nižjih stopenj razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

Glede stroškov postopka (III. točka izreka)

19Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.