VSL Sklep Cst 438/2019

I. Pritožba upnika Z., d. o. o. se zavrne in se prvostopenjski sklep v izpodbijani peti alineji 3. točke izreka potrdi.

II. Pritožbi upnika I. d. o. o. proti prvi alineji 3. točke izreka se ugodi, izpodbijani sklep se v tem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek zaradi določitve novega člana upniškega odbora.

III. Pritožba upnika I. d. o. o. proti drugi alineji 3. točke izreka se zavrne in se prvostopenjski sklep v tem delu potrdi.

Izpodbijani sklep

1Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 10, v nadaljevanju pd) je sodišče prve stopnje začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (1. točka izreka) in mu naložilo, naj naloži predujem za stroške postopka v znesku 25.885,86 EUR (2. točka izreka). Hkrati je imenovalo je petčlanski upniški v odbor v sestavi: (1) T. d. o. o., (2) L. d. o. o., (3) Republika Slovenija, (4) I., d. o. o. in (5) M. d. o. o. (3. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo A. A. in ugotovilo da kot tak opravlja svoje naloge preko pravnoorganizacijske oblike A. A. s. p. (4. in 5. točka izreka).

Dve pritožbi

2Proti temu sklepu sta se pritožila dva upnika in sicer (1) Z. d. o. o. (v nadaljevanju: Z. d. o. o., pd 23) in (2) I. d. o. o. (v nadaljevanju I. d. o. o., pd 22). Oba sta prvostopenjski sklep izpodbijala le v 3. točki izreka, torej glede imenovanja članov upniškega odbora (v nadaljevanju: UO). Prvi pritožnik je oporekal imenovanju upnika M., d. o. o. v UO, drugi pa upnikov (1) T., d. o. o. in (2) L., d. o. o. Prvi pritožnik je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, drugi pa je uveljavljal vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Prvi je predlagal spremembo prvostopenjskega sklepa tako, da pritožbeno sodišče namesto upnika M. d. o. o. njega imenuje v UO. Drugi upnik pa je (smiselno) predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep glede prvih dveh članov upniškega odbora (T., d. o. o. in L., d. o. o.) spremeni tako, da imenuje druge člane UO, podrejeno pa, da prvostopenjski sklep v tem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Povzetek pritožbenih navedb upnika Z., d. o. o.

3Navedbe tega upnika so razvidne iz nadaljevanja te obrazložitve pod naslovom „Razlogi za zavrnitev pritožbe upnika Z. d. o. o.".

Povzetek pritožbenih navedb upnika I. d. o. o.

4Ta upnik je v pritožbi (pd 22) navedel, da je edini družbenik insolventnega dolžnika družba K., d. o. o. Edina družbenika te družbe (v nadaljevanju lastnika družbe) pa sta dva fizični osebi in sicer A. A. in B. B. Slednji je tudi zastopnik te družbe. Omenjeni osebi sta brata. Z izpodbijanim sklepom je bil za prvega člana UO imenovan upnik T., d. o. o. Edina lastnika te družbe pa sta oče C. C. in sin A. A. Torej se vsi trije skladno z določilom 18. člena ZFPPIPP štejejo za ožje povezane osebe.

5Ker je T., d. o. o. 32,9955% lastnik poslovnega deleža v L., d. o. o., pritožnik meni, da imata T., d. o. o., in L., d. o. o., položaj povezane osebe v smislu 527. člena ZGD-1. C. C., B. B. in A. A. pa so ožje povezane osebe v smislu 18. člena ZFPPIPP.

Upraviteljev odgovor na vsako od pritožb

6V odgovoru na pritožbo (pd 78) je upravitelj zavzel stališče, da prva pritožba (upnika Z. d. o. o. , pd 23) ni utemeljena. Navedel je, da iz dokumentacije dejansko izhaja, da je pritožnik na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, sklenjene z upnikom T., d. o. o., pridobil terjatev v višini 656.850,25 EUR, s čemer je presegel prag in dosegel višji položaj od upnika navadnih terjatev M. d. o. o. Ker pa je bila ta pogodba sklenjena šele 1. 8. 2019, v UO pa so bili imenovani upniki po stanju navadnih terjatev na dan 31. 3. 2019, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7Po njegovem stališču ni utemeljena niti druga pritožba (upnika I., d. o. o. pd 22). V tem odgovoru (pd 79) je upravitelj navedel, da se je pritožnik skliceval na ožje povezane osebe upnika T., d. o. o. in dolžnika v smislu 18. člena ZFPPIPP. Zavzel je stališče, da je takšen pristop napačen, saj gre za družinska podjetja, pri katerem so vpleteni vsi člani družine. Hkrati upnika T., d. o. o. ni mogoče opredeliti kot povezano družbo z dolžnikom, saj ni izpolnjen nobeden od pogojev iz prvega odstavka 527. člena ZFPPIPP (pravilno ZGD-1). Pa tudi drugi član UO (L. d. o. o.) in insolvenčni dolžnik nista medsebojno povezani družbi v smislu 527. člena ZGD-1. Povsem sicer ni mogoče izključiti morebitnih neformalnih vplivov na medsebojno poslovanje, vendar pa povezave med člani iste družine ne zadoščajo pogojem iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.

Dolžnikov odgovor na vsako od pritožb

8V vlogi z dne 18. 9. 2019 (pd 86), s katero je dolžnik odgovoril na pritožbo upnika Z., d. o. o., je izpostavil dejstva, ki jih je navedel upravitelj v svoji vlogi z dne 16. 9. 2019 (pd 78). Do vprašanja, kateri upnik bi po njegovi oceni moral biti član UO (M., d. o. o. ali Z., d. o. o.), pa se ni opredelil.

9V odgovoru na drugo pritožbo (pd 85) je dolžnik izrecno priznal, da so člani družine M. povezani tako, kot je navedeno v pritožbi upnika I. d. o. o. Zavzel pa je stališče, da ni zakonske ovire za to, da bi upnik T., d. o. o. ne mogel bil član UO. Edini družbenik dolžnika je namreč družba K., d. o. o. Niti T., d. o. o., niti L., d. o. o. pa ne predstavljata povezanih družb v razmerju do dolžnika. Hkrati nobena od fizičnih oseb nikoli ni opravljala funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora v insolventnem dolžniku, ali imela položaj družbenika z najmanj 0,5% kapitalskim deležem v dolžniku. Niti A. A., niti B. B. do insolventnega dolžnika ali osebe iz 1., 2. ali 4. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, nimata položaja ožje povezane osebe, saj med dolžnikom, ki je pravna oseba in fizičnimi osebami ni mogoče govoriti o ožje povezanih osebah. A. A. je zgolj zakoniti zastopnik upnika T., d. o. o. V UO pa on ne nastopa kot fizična oseba. Zavzel je stališče, da je pritožnik (I. d. o. o.) spregledal pomembno določilo, ki pravi, „da gre za položaj ožje povezanih oseb do insolventnega dolžnika, ne pa do drugih (fizičnih oseb), ki sploh niso udeleženi v insolvenčnem postopku (oziroma imenovani v UO insolventnega dolžnika). Nihče od njih tudi ni imenovan v upniški odbor. Insolventni dolžnik, ki je družba, pač ne more biti v sorodstvenem razmerju s fizičnimi osebami. Takšno stališče naj bi zavzela tudi sodna praksa (Cst 440/2015 z dne 26. 8. 2015), kjer je sodišče v petem odstavku natančno pojasnilo določilo 18. člena ZFPPIPP ter (ne)povezljivost med fizičnimi osebami in pravnimi osebami, pojasni pa tudi pomen vsebine 527. člena ZGD-1“.

K odločitvi o pritožbah

10. Pritožba upnika Z. d. o. o. ni utemeljena, pritožba upnika I. d. o. o., pa je delno utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče prvo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu (glede imenovanja upnika M. d. o. o. v UO) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Pritožba upnika I. d. o. o. je, kot rečeno, delno utemeljena. Zato ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in prvostopenjski sklep v izpodbijani prvi alineji 3. točke izreka, s katero je sodišče prve stopnje v UO imenovalo upnika T. d. o. o., razveljavilo in zaradi imenovanja drugega člana UO zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V preostalem izpodbijanem delu (glede imenovanja upnika L. d. o. o. v UO) pa je pritožbo zavrnilo in prvostopenjski sklep v izpodbijani drugi alineji 3. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Razlogi za zavrnitev pritožbe upnika Z., d. o. o.

12Po določilu drugega odstavka 80. člena ZFPPIPP mora sodišče za člane UO imenovati tiste upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku. Te upnike skladno z določilom 1. točke tretjega odstavka 80. člena v postopku prisilne poravnave določi na podlagi seznama navadnih terjatev do dolžnika iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Ta seznam pa upošteva skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja na zadnji dan koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave.

13Predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom je bil vložen 28. 6. 2019. Zadnji dan koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je tedaj 31. 3. 2019. Za imenovanje članov UO je bilo zato odločilno, kateri upniki so na dan 31. 3. 2019 imeli najvišje navadne terjatve do dolžnika. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil peti imenovani upnik v UO z najvišjo navadno terjatvijo do dolžnika takrat upnik M. d. o. o. Zato je njega imenovalo v UO. Da to ne bi držalo, iz pritožbe ne izhaja. Ker pa pritožnik Z. d. o. o. kot novi upnik navaja, da je šele po preteku odločilnega presečnega dneva pridobil višjo terjatev, kot jo je na dan 31. 3. 2019 imel upnik M. d. o. o., je njegova pritožba neutemeljena, odločitev sodišča prve stopnje pa materialno pravno pravilna. Zakon namreč ne dopušča, da bi imele cesije terjatev do insolvenčnega dolžnika po preteku datuma iz 1. točke tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP za posledico spremembo odločitve o članih UO.

Razlogi za delno ugoditev pritožbi upnika I., d. o. o.

14Namen določila drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je jasen: preprečitev nasprotja interesov med posameznim upnikom kot članom upniškega odbora in upniškim odborom kot organom vseh upnikov stečajnega dolžnika, ki varuje njihove interese v stečajnem postopku¹. Namen postopka prisilne poravnave je finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjetja s ciljem njegovega nadaljnjega poslovanja oziroma oziroma vsaj nadaljnje poslovanje njegovega rentabilnega dela. Ta namen naj bi se dosegel s tem, (1) da sedanji družbeniki dolžnika obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek in (2) s tem, da se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek (136. člen ZFPPIPP). Zato v postopku prisilne poravnave med insolventnim dolžnikom oziroma njegovimi lastniki na eni strani in dolžnikovimi upniki na drugi strani obstoji konstantno nasprotje interesov. Dolžnikov interes je razbremeniti se insolventnosti, interes njegovih lastnikov je obdržati nezmanjšane poslovne deleže, interes upnikov pa je iztržiti čim višje poplačilo svojih terjatev.

15Da bi se to nasprotje interesov ohranilo, je sodna praksa prebila strogo formalna določila o prepovedi imenovanja posameznih upnikov v upniški odbor iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP. Sodna praksa je namreč prepoved imenovanja za člana UO (na podlagi spodaj citiranih določil) razširila tudi na tiste upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo insolvenčnega postopka opravljali funkcijo direktorja stečajnega dolžnika².

16Po določilu 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIP ne more biti v upniški odbor imenovan med drugim tisti upnik, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali je imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5% kapitalskim deležem. Iz določila 5. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP pa izhaja, da v UO ne more biti imenovan niti tisti upnik, ki ima v razmerju do upnika iz 2. točke drugega odstavka istega člena položaj ožje povezane osebe. Mednje spadajo tudi starši ter bratje in sestre (4. in 5. točka 18. člena ZFPPIPP).

17Ob upoštevanju citirane sodne prakse je na podlagi 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, ki ne dela razlike med direktorjem insolventnega dolžnika in lastnikom njegovega poslovnega deleža (če je lastništvo tega deleža višje od 0,5%), ob upoštevanju 5. točke 78. člena ZFPPIPP, po prepričanju pritožbenega sodišča v tem postopku podana ovira za imenovanje upnika T. d. o. o. v UO.

18Upnik T. d. o. o. je v UO naveden kot prvi, torej kot največji upnik insolventnega dolžnika. Lastnika 100 odstotnega poslovnega deleža te družbe sta C. C. in A. A., ki sta oče in sin. Slednji je tudi direktor tega upnika. Kot taka se štejeta za ožje povezano osebo s B. B. Ta pa je skupaj z A. A. samim, eden od edinih dveh družbenikov edinega lastnika insolventnega dolžnika, to je družbe K. d. o. o. B. B. je hkrati tudi direktor te družbe.

19Oziroma z drugega vidika: A. A. in B. B., ki sta brata, imata (kot edina lastnika poslovnega deleža K., d. o. o., ki je edini družbenik insolventnega dolžnika) posredno, torej preko K. d. o. o., skupaj položaj družbenika v dolžniku s 100 odstotnim kapitalskim deležem. Istočasno je A. A. skupaj z očetom C. C., (ki sta brat in oče B. B.) lastnik 100 odstotnega poslovnega deleža v upniku (prvem članu UO), T. d. o. o. Torej je A. A. istočasno (posredno, preko K. d. o. o.) skupaj s B. B. 100 odstotni lastnik poslovnega deleža v dolžniku (in direktor te družbe) in skupaj z očetom 100 odstotni lastnik prvega člana UO, T. d. o. o.

20Na dlani je, da zaradi opisane lastniške strukture 1. član UO T. d. o. o. ne more zastopati interesov vseh upnikov insolventnega dolžnika, saj so mu enako, ali pa še bistveno bolj pomembni interesi dolžnika. Njegovo članstvo v upniškem odboru pomeni pomeni popolno izvotlitev funkcije tega instituta.

21Upoštevajoč zgoraj citirano sodno prakso, pritožnik s sklicevanjem na sklep VSL Cst 440/2014 z dne 26. 8. 2015, katere predmet je bila pritožba proti sklepu o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, ne more uspeti.

Razlogi za delno zavrnitev pritožbe upnika I., d. o. o.

22Pritožnik meni, da so podane tudi ovire za imenovanje upnika L. d. o. o. v UO. S tem stališčem pa pritožbeno sodišče ne soglaša iz dveh razlogov.

23Prvič: Kot rečeno, sta B. B. skupaj z A. A. (preko K. d. o. o.) 100% lastnika poslovnega deleža v insolventnem dolžniku. Ožje povezani osebi A. A. in C. C. pa sta lastnika 100 odstotnega deleža v upniku insolventnega dolžnika, to je v T. d. o. o. Ta ima v drugem članu UO (upnik L. d. o. o), kot izhaja iz k pritožbi priloženih izpiskov iz sodnega registra, položaj družbenika s 32,9955 odstotnim deležem. Delež največjega družbenika tega upnika pa znaša 56,5179 odstotkov. Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo uresničujejo pravice, ki jim po zakonu pripadajo, v sorazmerju z velikostjo svojega poslovnega deleža. Odreči upniku, čigar poslovni deleži so v lasti več lastnikov, članstvo v UO, pri čemer eden od tistih, ki se šteje za povezano osebo v smislu zgornje razlage, niti nima najvišjega poslovnega deleža v tem upniku, bi pomenil poseg v ustavno zagotovljeno lastninsko pravico tistih oseb, ki imajo večji kapitalski delež v takem upniku kot tisti upnik, ki sicer ne more biti član UO.

24Drugič: Zmotno je pritožbeno stališče, da član UO ne more biti tisti upnik, ki se v razmerju do drugega člana UO šteje za povezano družbo v smislu 527. člena ZGD-1. Skladno s 3. točko 78. člena ZFPPIPP je namreč to tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe.

25Iz zgornje obrazložitve sledi, da ovira iz 78. člena ZFPPIPP za imenovanje upnika L., d. o. o., v UO insolvenčnega dolžnika ni podana.

26Napotki za nadaljnji postopek so jasni. Na podlagi tistih določil, ki jih je sodišče prve stopnje že uporabilo za imenovanje UO, bo moralo namesto sedanjega člana T. d. o. o., imenovati novega člana.

-------------------------------

¹ Sklep VSL Cst 253/2011 z dne 12. 11. 2011 - 7. točka.

² Npr. sklep VSL Cst 223/2019 z dne 23. 5. 2019 - 8. točka razlogov, sklep VSL Cst 23/2013 z dne 24. 1. 2013 - 6. točka r., sklep VSL Cst 15/2012 z dne 25. 1. 2012 - 7. točka r....