VSL Sodba II Cp 1944/2019

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem (v delu pod 1. členom pogodbe, ki se nanaša na vpisane hipoteke v IV. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da se razveljavi kupna in prodajna pogodba med tožencema z dne 7. 10. 2013. Ugodilo je zahtevku, da se vpisana solastninska pravica na ime prvotoženca glede deleža do 1/4 izreče za neveljavno. Odredilo je izbris te vknjižbe v zemljiški knjigi in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na drugotoženca. Drugotoženi stranki kot prodajalcu je naložilo, da v roku 15 dni sklene s tožnico kot kupko kupoprodajno pogodbo za idealno četrtino solastninskega deleža na nepremičninah ID 0000-3115/0 in ID 0000-3114/0, vse k.o. X z vsebino, ki sledi iz izreka pod IV. V 1. členu pogodbe je med drugim ugotovilo v drugi alineji, da je predmet pogodbe obremenjen s hipotekami na nepremičninah in sicer na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, I 2005/3776 v korist upnika C., d.o.o. in na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani hipoteka za zavarovanje denarne terjatve v korist U. in na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, z dne 9. 8. 2012 hipoteka za zavarovanje denarne terjatve v korist javnega podjetja V. d.o.o.

2Proti tej sodbi v delu, ki se pod IV. izreka v 1. členu nanaša na hipoteke, vlaga pritožbo tožeča stranka. Pogodba iz izreka ne vsebuje stanja, ki se je vmes spremenilo med pravdo. Pogodba ima le podatke o vpisanih hipotekah na dan sklenitve pogodbe med toženima strankama. Med postopkom je prišlo do izbrisa določenih hipotek in do vpisa novih hipotek. Prodajalec, drugotoženi, bi moral glede vpisanih hipotek prevzeti obveznost in se zavezati, da bo po podpisu te pogodbe poskrbel za izbris hipotek. V nasprotnem bi tožnica morala sama poskrbeti za izbris hipotek. Pogodba tako ne vsebuje pravih podatkov in trenutnega stanja, kar je nujno ob sklepanju pogodbe. Zahtevka ni mogla postaviti že prej, saj so hipoteke vpisane bistveno kasneje. Zato predlaga, da se sodba spremeni v tretji alineji 1. člena, ki se nanaša na hipoteko in želi, da se glede hipotek vpiše sedanje stanje in pri tem omenja eno hipoteko od prej in pet novih hipotek, ki jih v pogodbi v izreku sodbe ni. Tožnica ne kupuje tujih dolgov, ampak del nepremičnine. Tožnica je menila, da bodo pravni zastopniki, ki jim je zaupala, ravnali v skladu z danimi pooblastili in ji pravno svetovali v njeno korist. Očitno pa temu ni tako. To je pojasnila tudi sodišču, kar pa je smatralo, da ni relevantno, kar je nerazumljivo, saj nepremičnina predstavlja njen dom. Zaradi slabega zdravstvenega stanja ima Bpp in bila je seznanjena, da je odvetnik ne bo mogel zastopati pred sodiščem. Ves čas je imela zastopnike, ki ji niso nikoli pravno svetovali o njenih možnostih, poteku postopka ali podajali na sodišču ustrezne ugovore in vloge, kar velja tudi za zadnjo vlogo. Ker tega niso pripravili odvetniki, je vlogo vložila kar sama. Sodišče pa je štelo to za prepozno.

3Na vročeno pritožbo toženi stranki nista odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom, kot ga je postavila. Tako bi bilo na videz videti, da nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Vendar v pritožbi navaja, da je vsebina pogodbe, katera je sedaj v točki IV izreka oblikovana kot kupoprodajna pogodba za solastninski delež in takšno pogodbo mora drugotoženec z njo skleniti, napačna v točki o hipoteki. Pritožnica v pritožbi trdi, da je bilo zemljiškoknjižno stanje po prvi pravnomočni sodbi (P 878/2014) spremenjeno in da je prišlo do izbrisa določenih hipotek in vpisa novih hipotek. Sedaj v pritožbi prvič kot novoto predstavi zahtevek, da naj bo predmet pogodbe obremenjen s hipotekami, ki jih našteva v pritožbi na strani 2.

6Tožeča stranka je na zadnjem naroku za glavno obravnavo prinesla lastno vlogo (list. št. 294, uradni zaznamek sodišča "prejeto na naroku 16. 1. 2019"). V tej vlogi je sicer naštevala določene spremembe glede hipotek in navajala določene dolgove, ki jih ima drugotožena stranka do nje. Vendar nikoli ni spremenila tožbe tako, da bi zahtevala, da se v pravdo vključijo hipotekarni upniki in postavila ustrezen zahtevek na neveljavnost teh hipotek, za katere sedaj smiselno trdi, da "ne kupuje tujih dolgov". Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da ne more razpravljati o teh navedbah, ki jih je tožeča stranka podala na zadnjem naroku, saj odloči o tožbenem zahtevku v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). Pravilno pa je odgovorilo sodišče (točka IV. sodbe), da če ima tožnica iz kakšnih naslovov iz izvršilnih postopkov zoper tožene stranke, jih lahko uveljavlja v postopku nasprotne izvršbe oziroma mora začeti novi ustrezni postopek za razveljavitev hipotek, če so za to podani pogoji. Tako je treba pritožnici odgovoriti, da v okviru tega postopka, sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati spremenjenega stanja v zemljiški knjigi.

7Če bi si tožnica želela zagotoviti nespremenljivo stanje v zemljiški knjigi, bi morala, ko je to še bilo možno, vložiti ustrezno sredstvo za zavarovanje svoje terjatve ali predlagati ustrezno zaznambo spora.

8Pritožnici je treba torej odgovoriti, da lahko še v posebnem postopku, če za to obstajajo zakoniti pogoji, izpodbija vpise, ki jih je tožena stranka med pravdo dovolila. Glede na določbo 2. člena ZPP pa v sedanji pravdi in med sedanjimi strankami (v pravdi nimamo upnika A. A., ml. B. B., D. D. in E. E.), pa sodišče o kasneje vpisanih hipotekah ni moglo odločati. Nadalje pritožnica graja ravnanje odvetnikov. Pritožbeno sodišče lahko na to le odgovori, da sodišče ne more vplivati na odnos med odvetnikom in stranko, saj ta temelji na mandatnem razmerju in Zakonu o odvetništvu in ni predmet odločanja v tem pravdnem postopku.

9Tako se izkaže, da so pritožbene navedbe neutemeljene. Tožena stranka se ni pritožila, tožeča stranka pa drugih odločitev sodišča prve stopnje ne graja. Ker je bilo odločeno v mejah zahtevka po 2. členu ZPP in med strankami postopka, niso podane smiselno očitane absolutno bistvene kršitve določb ZPP in ne tiste absolutne kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tako je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).