VSL Sklep II Ip 1878/2019

I. Pritožba zoper sklep o delni ustavitvi se zavrže.

II. Pritožba zoper sklep o ugovoru se zavrne in sklep potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma izvršbo delno ustavilo za dne 31. 5. 2019 plačanih 202,27 EUR oziroma ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo in izdani sklep o izvršbi potrdilo ter odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovora.

2Zoper sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da sta sklepa nepodpisana in nežigosana, kar pomeni, da gre za nezakonita sklepa. Ponavlja, da z upnikom nima podpisane nobene pogodbe. Upnik tudi ni z nobeno listino dokazal, da gre resnično za delno plačilo. Delne ustavitve izvršbe ne dovoli. Vztraja pri svojem ugovoru.

3Odgovor na pritožbo je bil vložen.

4Pritožba zoper sklep o ustavitvi ni dovoljena, zoper sklep o ugovoru pa ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani odločitvi preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Pravni interes dolžnika za pritožbo kot stranke postopka je predpostavka njene dovoljenosti in mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Pravni interes pomeni možnost, da stranka s pravnim sredstvom in torej z odločbo pritožbenega sodišča izboljša svoj pravni položaj. Navedeno pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 43. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru umika predloga za izvršbo, izvršilni postopek (delno) ustavi. Umik predloga za izvršbo je v skladu s 43. členom ZIZ dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek brez dolžnikove privolitve. Po tej odločitvi se postopek nadaljuje za manjši znesek, kar je dolžniku v korist. V tej fazi postopka torej z izpodbijanjem takšne odločitve dolžnik zanj bolj ugodnega položaja ne more doseči, zato mu pravni red za vloženo pritožbo ne priznava pravnega interesa.

7Ker pravni interes predstavlja eno od procesnih predpostavk (pogojev) za dovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je potrebno pritožbo, za katero ni podan pravni interes, zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8V konkretnem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe okrajnega sodišča na Vrhniki P 104/2016 z dne 20. 10. 2017. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor pa mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ

9Pritožbeni očitki o nezakonito izdanih sklepih ne držijo. V konkretni zadevi se vodi elektronski spis. Sodna pisanja so izdelana v elektronski obliki. V takem primeru se lastnoročni podpis sodne odločbe ne zahteva. V skladu s 6. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (v nadaljevanju Pravilnik) je elektronska sodna odločba elektronski dokument z vsebino sodne odločbe, ki je podpisan z varnim elektronskim podpisom pristojne osebe sodišča, ki jo je izdalo. V skladu s 25. členom Pravilnika pa elektronska sodna odločba velja za izvirnik sodne odločbe, sodna odločba pa se po pošti pošlje z natisnjenim odpravkom elektronske sodne odločbe. Iz 1. točke 3. člena Pravilnika pa izhaja, da varen elektronski podpis predstavlja v skladu s 4. točko 2. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu podpis, ki je povezan izključno s podpisnikom, ker je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika in je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki je izključno pod podpisnikovim nadzorom, ter je povezan s podatki, na katere se nanaša.

10Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Ko ima upnik za terjatev izvršilni naslov, dolžnik v izvršilnem postopku ne more več prerekati obstoja same terjatve, temveč le, da je terjatev kasneje prenehala oziroma je njena izpolnitev ovirana. Navedbe dolžnika, ki se nanašajo na obstoj poslovnega razmerja z upnikom, so tako pri presoji predmetne odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi pravno neupoštevne. Dolžnik v pritožbi pravno pomembnih trditev, ki bi lahko vplivale na pravilnost in zakonitost sklepa, tako ni podal.

11Ker tako uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbama ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).