VSM Sklep V Kp 29935/2018

Pritožbi zagovornika obdolženega J.M. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom, na podlagi 285.e člena v zvezi s 83. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnilo predlog za izločitev dokaza, to je uradnega zaznamka z dne 21. 2. 2018, podanega po zagovorniku prvo obdolženega J.M. na predobravnavnem naroku dne 3. 6. 2019.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega J.M., sicer brez navedbe pritožbenih razlogov in predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se sporni uradni zaznamek izloči iz spisa, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Zagovornik navaja, da je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je zahteva za izločitev dokaza podana po obrambi obdolženega M., zaradi varovanja pravnega položaja in ustavnih pravic slednjega in ne soobdolženega B.. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se namreč nanaša le na dopustnost poseganja v pravni položaj in ustavne pravice obdolženega O. B., nobene obrazložitve pa ni glede dovoljenosti dokaza, katerega izločitev se zahteva, v luči dopustnosti poseganja v pravni položaj in ustavne pravice obdolženega J.M. Izpodbijani sklep je zato neobrazložen.

5S povzetimi pritožbenimi navedbami zagovornik torej ne graja pravilnosti vsebine razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, temveč uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP, ker izpodbijani sklep sploh ni obrazložen oziroma nima razlogov o odločilnih dejstvih.

6Iz zapisnika predobravnavnega naroka dne 3. 6. 2019 izhaja, da je izločitev uradnega zaznamka z dne 21. 2. 2018 na list. št. 44 zahteval zagovornik obdolženega J.M., z navedbami, da je policist po zaznavi kaznivega dejanja in v fazi preiskave, ko je zanj že bil osumljenec, klical osumljenca na njegovo telefonsko številko in je zapisano, kaj bi naj nekdo na tej telefonski številki policistu povedal.

7Zagovornik torej pri zahtevi za izločitev zanj spornega uradnega zaznamka izhaja iz predpostavke oziroma dejstva, da gre za zapis vsebine na podlagi izjave njegovega klienta, torej obdolženega J.M., policistu, zato je zaradi vpliva oziroma poseganja v pravni položaj tega obdolženca zahteval izločitev tega dokaza. Sodišče prve stopnje pa je po vsebinski presoji okoliščin nastanka za obrambo spornega uradnega zaznamka in sprejeti oceni, da so policisti ravnali skladno s svojimi pooblastili po 148. členu ZKP, v točki 9 obrazložitve sklepa utemeljilo le, kdaj je po presoji sodišča točka osredotočenosti suma nastopila za drugo obdolženega B. in zaključilo, da policist s klicem na to telefonsko številko ni nedopustno posegel v pričakovano zasebnost tega obdolženca. Nikjer v razlogih izpodbijanega sklepa pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo do (vsebinske) zahteve zagovornika prvo obdolženega J.M., kar dejansko pomeni, da sploh ni odločalo o predmetu zahteve za izločitev dokaza, s tem pa zagrešilo uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane odločbe.

8Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev v nakazani smeri, torej navedlo obrazložene razloge svoje presoje o vsebini zahteve za izločitev dokaza, podane po zagovorniku obdolženega M. Pri tem pa bo moralo najprej ugotoviti, ali vsebina uradnega zaznamka, katerega izločitev se zahteva, dejansko temelji na izjavi katerega(koli) od obdolžencev, posledično pa upoštevati ustaljeno stališče sodne prakse, da se iz spisa izločajo tudi tiste izjave, ki jih je policija pridobila oziroma zbrala od osumljenca v predkazenskem postopku, še preden ga je štela za osumljenca in mu dala pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Na ta način zbrana obvestila sicer niso pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, vendar se morajo izločati iz spisov, ker so bila dana brez pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, brez izločitve iz spisov pa bi lahko tudi te izjave vplivale na izrek sodbe.¹

9Odločitev višjega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

¹ Tako tudi mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 193, točka 18 komentarja k 83. členu.