VSL Sklep II Cpg 692/2019

I. Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 6. 2019 ustavilo postopek, ker tožeča stranka ni v roku doplačala sodne takse in štelo tožbo za umaknjeno. Nadalje je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 7. 2019 odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti pravdne stroške 231,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2Zoper oba sklepa vlaga tožeča stranka laično pritožbo. Navaja, da je takso plačala z zamudo, ker je spregledala, da bi morala sodno takso še doplačati. Predlaga, da pritožbeno sodišče vrne zadevo v obravnavanje.

3Na pritožbi je odgovorila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi zavrne ter izpodbijana sklepa potrdi, tožeči stranki pa naloži še povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Pg 837/2019 z dne 24. 6. 2019

5Tožeča stranka navaja, da je spregledala, da bi morala plačati še dodatno takso, je pa to z zamudo storila 7. 6. 2019. S takšnimi navedbami tožeča stranka ne more uspeti. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil tožeči stranki plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 121,00 EUR vročen dne 14. 5. 2019. Petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse se je torej iztekel 29. 5. 2019. Ker sodna taksa v tem roku ni bila plačana, niti ni bilo pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, je v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP nastopila domneva, da je tožba umaknjena. Zaradi tega je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP).

6Tožeča stranka je sodno takso sicer plačala dne 7. 6. 2019, še preden je prejela sklep o ustavitvi postopka, vendar je bila prepozna. Rok za plačilo sodne takse se je iztekel 29. 5. 2019. Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah – ZST-1. Obveznost plačila sodne takse je torej materialnopravna obveznost. Plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo se zato ne more upoštevati. Niti ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje, saj je ta mogoča le zaradi zamude procesnih rokov.¹ Zaradi tega je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je postopek ustavilo.

7Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Pg 837/2019 z dne 17. 7. 2019

8Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi povrniti pravdne stroške 231,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

9Pritožba v bistvu sploh ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje glede stroškov, ampak le ponavlja svoje navedbe glede prepoznega plačila sodne takse. Sklep o stroških postopka je pritožbeno sodišče zato preizkusilo le iz razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Kot že obrazloženo, se zaradi neplačila sodne takse v roku šteje, da je bila tožba umaknjena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo to pravno podlago in stroške tožene stranke tudi pravilno odmerilo ter obrazložilo. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje. Ker niso podani nobeni pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

O stroških pritožbenega postopka

11Stroške pritožbenega postopka je priglasila le tožena stranka v odgovoru na pritožbo. Odgovor na pritožbo je pritožbeno sodišče prepoznalo kot nepotrebno vlogo, saj ni v ničemer doprinesla k odločitvi o pritožbi. Sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Zato je določilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

¹ Tako sklep VSRS III DoR 24/2014 z dne 1. 4. 2014.