UPRS Sodba III U 317/2018-7

Tožba se zavrne.

1Občinska inšpekcija Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 0611-158/2015-15 z dne 23. 1. 2017, tožniku naložila, da mora v roku 60 dni po prejemu te odločbe iz zemljišča s parc. št. *248 k.o. A. odstraniti odložene komunalne in kosovne odpadke ter o odpravljeni nepravilnosti pisno obvestiti toženo stranko. Določila je, da bo, kolikor tožnik te obveznosti ne bo izpolnil, upravno izvršbo opravilo javno podjetje ... Koper. Tožnik je zoper to odločitev vložil pritožbo, ki je bila z odločbo Župana Mestne občine Koper (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavržena kot prepozna, nato pa še tožbo v upravnem sporu, ki pa je bila prav tako prepozna in jo je tukajšnje sodišče s sodbo, opr. št. III U 130/2017-8 z dne 30. 10. 2017, zavrglo. Ker tožnik obveznosti po odločbi prvostopenjskega organa z dne 23. 1. 2017 ni izpolnil, je ta dne 14. 5. 2018 izdal sklep, št. 0611-158/2015-28, s katerim je ugotovil, da je odločba z dne 23. 1. 2017 postala dne 14. 4. 2017 izvršljiva. Tožniku je dal še 15 dnevni naknadni rok za izpolnitev obveznosti po odločbi, obenem pa določil, da bo, kolikor obveznosti ne bo izpolnil sam, to na njegove stroške dne 18. 6. 2018 izvršilo javno podjetje ... Koper. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, v kateri je obenem predlagal, naj se upravna izvršba zadrži. Župan Mestne občine Koper, ki je odločal o tej pritožbi, je z odločbo, št. 0611-158/2015-34 z dne 14. 6. 2018, tožnikov predlog za zadržanje izvršbe odstopil v pristojno reševanje toženi stranki (3. točka te odločbe), ta pa je s sklepom, št. 0611-158/2015-36 z dne 15. 6. 2018, tožnikov predlog zavrnila. Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo, vendar pa je prvostopenjski organ ugotovil, da je prepozna in jo je zato s sklepom, št. 0611-158/2015-40 z dne 11. 7. 2018 (v nadaljevanju sklep z dne 11. 7. 2018), zavrgel. Tudi zoper to odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila po ugotovitvi prvostopenjskega organa prav tako prepozna in jo je s sklepom, št. 0611-158/2015-43 z dne 20. 8. 2018 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrgel.

2V obrazložitvi svoje odločitve je prvostopenjski organ pojasnil, da je bil tožnik o pisemski pošiljki, s katero mu je bil poslan sklep z dne 11. 7. 2018, obveščen dne 13. 7. 2018, saj mu ga ni bilo mogoče vročiti osebno. Obveščen je bil tudi, da lahko pisemsko pošiljko prevzame v roku 15 dni na pošti ter da začne ta rok teči naslednjega dne, torej dne 14. 7. 2018. Opozorjen je bil, da se bo, kolikor pisemske pošiljke ne bo dvignil, štelo, da je bila vročitev opravljena s potekom 15 dnevnega roka, torej dne 28. 7. 2018. Ker tožnik pisemske pošiljke ni prevzel, mu je bilo pisanje dne 30. 7. 2018 vloženo v njegov hišni predalčnik. Glede na navedeno je prvostopenjski organ ugotovil, da je rok za vložitev pritožbe potekel dne 12. 8. 2018, ki pa je bil dan nedelje in je imel zato tožnik možnost, da pritožbo vloži še naslednjega dne, to je dne 13. 8. 2019. Tožnik pa je pritožbo oddal kot navadno pisemsko pošiljko dne 14. 8. 2019, prvostopenjski organ pa jo je prejel dne 16. 8. 2018, kar se šteje kot datum vročitve. Tožnik je torej pritožbo vložil prepozno in jo je zato prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom zavrgel.

3Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki pa jo je drugostopenjski organ z odločbo, št. 0611-158/2015-48 z dne 19. 10. 2018 zavrnil kot neutemeljeno in potrdil sklep prvostopenjskega organa. V obrazložitvi se pridružuje ugotovitvam prvostopenjskega organa in pojasnjuje, da je ta razčistil vsa bistvena dejstva ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ter ob pravilni uporabi materialnega in procesnega prava sprejel pravilno odločitev. Glede na tako odločitev se drugostopenjski organ v vsebinske razloge, ki jih tožnik navaja v pritožbi, ni spuščal.

4Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo smiselno predlaga, naj se ji ugodi, torej izpodbijani sklep odpravi. Navaja, da tožbo vlaga zaradi zavajajoče, lažne in neprimerne obravnave njegove pritožbe, kot tudi drugih pritožb vse od začetka leta 2015 dalje. Sklep z dne 11. 7. 2018 mu ni bil vročen, pač pa puščen v hišnem predalčniku dne 30. 7. 2018. Rok torej ni mogel teči od dne 28. 7. 2018, pač pa od takrat, ko se je z vsebino sklepa seznanil, to pa je od 31. 7. 2018 dalje. Rok za vložitev pritožbe se je tako iztekel dne 14. 7. 2018, ko je pritožbo tudi oddal, četudi z navadno pisemsko pošiljko, saj je priporočena zanj predraga. Celotno zadevo je sicer predal v obravnavo Okrožnemu sodišču v Kopru in Upravnemu sodišču v Novi Gorici.

5Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

6Tožba ni utemeljena.

7Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do tožnikovih pritožbenih navedb. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi v celoti sledi ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8Sodišče uvodoma poudarja, da je predmet tega upravnega postopka presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, torej sklepa, št. 0611-158/2015-43 z dne 20. 8. 2018, s katerim je bila kot prepozna zavržena tožnikova pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa, št. 0611-158/2015-40 z dne 11. 7. 2018. Za tožnika je sporna tako vročitev slednjega sklepa v hišni predalčnik, kot tudi pričetek in iztek pritožbenega roka ter določitev časa oddaje pritožbe. Tožnik ne oporeka, da mu je bilo dne 13. 7. 2018 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pisemski pošiljki s sklepom št. 0611-158/2015-40 z dne 11. 7. 2017, prav tako med strankama ni sporno, da je bila ta pisemska pošiljka vložena v tožnikov hišni predalčnik dne 30. 7. 2018 ter da je pritožbo zoper ta sklep poslal po pošti z navadno pisemsko pošiljko dne 14. 8. 2018, prvostopenjski organ pa jo je prejel dne 16. 8. 2018. Glede na opisano nesporno dejansko stanje sodišče pritrjuje presoji in utemeljitvi tožene stranke, da je bila tožnikova pritožba prepozna in jo je zato prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel.

9Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Če se vročitev ne da opraviti na ta način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (tretji odstavek 87. člena ZUP).

10Iz vročilnice je razvidno, da je bila tožniku osebna vročitev pisemske pošiljke s sklepom št. 0611-158/2015-40 z dne 11. 7. 2018 poizkušana dne 13. 7. 2018. Ker osebna vročitev ni bila mogoča, je bilo tožniku istega dne v hišnem predalčniku puščeno sporočilo o nevročeni pošiljki. V sporočilu je bil poučen, da lahko pisemsko pošiljko prevzame pri pošti v roku 15 dni, ki prične teči naslednjega dne, torej dne 14. 7. 2018. Opozorjen je bil, da se bo, kolikor pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Sodišče ob tem še ugotavlja, da ni pomembno, kdaj je bilo tožniku puščeno pismo z drugostopenjsko odločbo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka,¹ na kar je bil tožnik v sporočilu o prispeli pisemski pošiljki tudi opozorjen.

1115 dnevni rok za prevzem te pošiljke je torej pričel teči dne 14. 7. 2018 in se je iztekel na dan četrtka dne 28. 7. 2018. Zato se šteje, da je bila drugostopenjska odločba tožniku s fikcijo vročitve vročena tega dne in torej ne dne 30. 7. 2018, ko je bila vložena v njegov hišni predalčnik, tako kot zatrjuje v tožbi. Z naslednjim dnem, torej dnem 29. 7. 2018, je pričel teči rok za vložitev pritožbe, ki bi jo moral tožnik vložiti v naslednjih 15 dneh, kot je bil opozorjen v pravnem pouku, torej najkasneje do 12. 7. 2018. Ker je bila tega dne nedelja (nedelavnik), je imel tožnik možnost tožbo vložiti še prvi naslednji delovni dan, to je na dan ponedeljka dne 13. 7. 2018.

12Tožnik je tožbo oddal kot navadno pisemsko pošiljko dne 14. 8. 2018, kar je razvidno iz pisemske ovojnice. Kot datum vložitve pritožbe se zato šteje datum, ko je pritožbo prejel prvostopenjski organ, to pa je dne 16. 8. 2018, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na pritožbi in kar med strankama tudi ni sporno. Zgolj v primeru, ko je vloga poslana priporočeno po pošti, se namreč za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto, sicer pa šteje dan, ko organ to odločbo prejme (prvi in drugi dostavek 68. člena ZUP). Ker je torej tožnik pritožbo vložil šele dne 16. 8. 2018, rok za vložitev pritožbe pa se je iztekel že tri dni prej, to je dne 13. 8. 2018, je tožena stranka pravilno ugotovila, da je njegova pritožba prepozna in jo zato na podlagi 240. člena ZUP utemeljeno zavrgla.

13Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), dejansko stanje zadeve pa med strankama tudi ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

¹ Tako je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, na primer v sklepih št. I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018, I Up 177/2018 z dne 7. 11. 2018.