VSRS Sklep II DoR 353/2019

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, zakaj ni mogoče priposestvovanje stvarne služnosti vrta v korist stanovanja, ko sta izpolnjena oba pogoja za priposestvovanje stvarne služnosti, to je, da tožnik več kot 20 let dejansko izvršuje služnost vrta in lastnik služeče nepremičnine temu ni nikoli nasprotoval?

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine obstoji v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine brezplačna stvarna služnost uporabe vrta v izmeri približno 150 m2, ki se nahaja na sredini te parcele in sega po njeni celotni širini, kot je razvidno iz skice, ki je sestavni del sodbe (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek po nasprotni tožbi, naj toženec z vrta odstrani vsajeno drevje, grmičevje, rastlinjak, nanošeno kamenje in vse drugo tako, da vzpostavi prvotno stanje, kakršno je bilo pred začetkom uporabe oziroma obdelovanja vrta ter se v prihodnje vzdrži vznemirjanja lastninske pravice (II. točka izreka). Toženka mora tožniku plačati tudi 1.525,27 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in zavrnilo tožbeni zahtevek, vsebovan v I. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, sicer je izpodbijano odločbo v II. in III točki izreka razvljevilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje (I. točka izreka). Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem zatrjuje pomembnost pravnega vprašanja: zakaj po stališču višjega sodišča ni mogoče priposestvovanje stvarne služnosti vrta v korist stanovanja, ko sta izpolnjena oba pogoja za priposestvovanje stvarne služnosti, to je, da tožnik več kot 20 let dejansko izvršuje služnost vrta in lastnik služeče nepremičnine temu ni nikoli nasprotoval?

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; kar je zlasti v primerih, ko sodne prakse ni oziroma je neenotna.

6Vrhovno sodišče zaključuje, da so glede postavljenega vprašanja izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, zato je revizijo v tem obsegu v skladu z drugim odstavkom 367. a člena ZPP dopustilo.