VSL Sklep II Cp 1164/2019

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III glede odvzema pravice biti voljen razveljavi.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu delno odvzame poslovna sposobnost, in sicer tako, da ne sme brez odobritve skrbnika razpolagati z nepremičninami, jih odsvajati ali obremenjevati, se dodatno zadolževati in sklepati pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči (točka I in II izreka). Nadalje je sklenilo, da se mu odvzame tudi pravica biti voljen (točka III izreka).

2Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo. Sklep izpodbija v celoti. Sklicuje se na 54. člen ZNP¹. Meni, da ni razlogov za delni odvzem poslovne sposobnosti, ker nima psihične bolezni. Pridobil bo privatno mnenje psihiatra in ga kasneje poslal sodišču. Želi popolno vrnitev poslovne sposobnosti in izbris osebnega stanja iz zemljiške knjige, kot je povedal že na naroku. Je popolnoma sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi na finančnem področju. Če ne bo kompromisa, želi revizijo in obnovo postopka. Sprašuje, za koliko časa mu je delno omejena poslovna sposobnost in zakaj mu je ob znanju dveh uradnih jezikov Evropske Unije na nivoju B2 odvzeta pravica biti voljen. Glede razpolaganja z nepremičninami pojasnjuje, da v dogovoru s starši odplačuje mesečni obrok 100,00 EUR za nepremičnino na naslovu ... Drugi del izreka točke II je zanj ponižujoč in se z njim ne strinja.

3Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Postopek se je pričel na predlog CSD z dne 29. 11. 2018, to je pred 15. 3. 2019, ko je začel veljati novi ZNP-1². Skladno s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1 ga je treba dokončati po določbah ZNP, ki je veljal ob začetku postopka.

6ZNP ureja postopek odvzema poslovne sposobnosti v določbah členov 44-56. Sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (člen 44 ZNP). Sodišče mora ugotoviti, ali obstajajo razlogi za odvzem poslovne sposobnosti in kakšna je stopnja voljne prizadetosti.

7Odločitev sodišča, da so pri nasprotnem udeležencu podani zdravstveni razlogi za delni odvzem poslovne sposobnosti, je pravilna in primerno obrazložena. Sodišče je natančno raziskalo dejansko stanje in jasno obrazložilo okoliščine, ki narekujejo sprejeto odločitev. Oprlo jo je zlasti na izvedeniško mnenje izvedenca psihiatrične stroke in tudi na izpovedbo nasprotnega udeleženca, ki ga je dvakrat zaslišalo.

8Ugotovitev, da je pri nasprotnem udeležencu podana psihična bolezen (kronificirana oblika paranoidne shizofrenije), ki jo je nasprotni udeleženec na prvi stopnji in tudi v pritožbi zanikal, ima oporo ne le v izvedenčevem mnenju, pač pa tudi v ostali procesni dokumentaciji. Predlagatelj je k predlogu za delni odvzem poslovne sposobnosti priložil izvedeniško mnenje izredne prof. dr. A. A. (priloga A1). Iz njega izhaja, da je bil postopek uveden prav zaradi dolgotrajne, verjetno shizofrene duševne motnje s hudo vedenjsko in osebnostno spremenjenostjo nasprotnega udeleženca, ki je slednji ne zdravi, povzroča pa mu hude težave pri upravljanju s finančnimi sredstvi in nepremičninami. Postavljeni izvedenec je po osebnem pregledu nasprotnega udeleženca in pridobitvi celotne njegove zdravstvene dokumentacije podal strokovno mnenje o njegovem zdravstvenem stanju in vplivih ugotovljene bolezni na sposobnost oblikovanja njegove volje ter odločanja o lastnih koristih in pravicah. Drži, da se nasprotni udeleženec z mnenjem izvedenca ni strinjal. Zavrača ga tudi v pritožbi, a napovedanega drugega izvedenca med postopkom ni predlagal. Sodišče je njegovo zavračanje mnenja pravilno zavrnilo. V podanem mnenju izvedenca namreč ni našlo pomanjkljivosti ali dvomov o njegovi strokovni pravilnosti. Na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca in po strokovnih pojasnilih izvedenca, ki so potrdila ugotovitve lečečih psihiatrov, se je zanesljivo prepričalo, da je prav zaradi ugotovljene bolezni nasprotni udeleženec do nje nekritičen. Tem ugotovitvam tudi višje sodišče pripisuje njegovo pritožbeno vztrajanje, da nima psihične bolezni. Dejansko stanje o tem pravnorelevantnem dejstvu je bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Razlogov za postavitev drugega izvedenca tudi po mnenju višjega sodišča ni bilo.

9Če so izpolnjeni pogoji za odvzem poslovne sposobnosti, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti osebi odvzame poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi duševne bolezni le delno ni sposoben poskrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi, in sicer v delu, glede razpolaganja z nepremičninami (odsvajanje in obremenjevanje), dodatnega zadolževanja in sklepanja pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči.

10Za tako odločitev je imelo podlago v izvedeniškem mnenju izvedenca psihiatrične stroke. Ne le, da je v celoti potrdil navedbe iz predloga za uvedbo postopka, tudi po osebnem pregledu nasprotnega udeleženca je ugotovil, da je realitetna kontrola pri njem povsem izbrisana in da je njegovo življenje prilagojeno psihiatrični bolezni, do katere je povsem neuvideven. Glede razpolaganja z denarjem in nepremičninami so bistvene ugotovitve izvedenca, da nasprotni udeleženec verbalizira potrebo po prodaji premičnin in nepremičnin³, o čemer se je sodišče prepričalo tudi z njegovim zaslišanjem. Ugotovilo je, da so njegova nerealna pričakovanja in načrti o zaslužkih v tujini posledica njegovega bolezenskega stanja, da trenutno ni zaposlen, da prejema denarno socialno pomoč in mu pomagajo še starši in da za zdaj večjih dolgov (nasprotni udeleženec je sodišče obvestil le o dolgu do FURS) še nima. Pritožnik v pritožbi navaja, da v dogovoru s starši za stanovanje odplačuje mesečni obrok 100,00 EUR. Na prvi stopnji je zavračal delni odvzem poslovne sposobnosti z navedbo, da je v zemljiški knjigi že vknjižena prepoved odtujitve stanovanja v korist njegovih staršev. Sodišče je to dejstvo ugotovilo (razlogi v točki 16). Pravilno ga je ocenilo v povezavi z izvedeniškim mnenjem. Prepoved odtujitve, ki temelji na pogodbenem razmerju z njegovimi starši, ne bo zaščitila premoženja nasprotnega udeleženca v primeru nadaljnjega zadolževanja in posledičnih sodnih izvršilnih postopkov. Ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za njegove nerealne poglede na razpolaganje s svojim premoženjem, je odločitev o delni omejitvi poslovne sposobnosti pri razpolaganju z nepremičninami, zadolževanju in sklepanju pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči, nujna. Nasprotni udeleženec je namreč lastnik stanovanja, ki ga utegne v primeru nekontroliranega ravnanja pod vplivom ugotovljene bolezni izgubiti in s tem povsem ogroziti njegovo eksistenco. Zato je odločitev, da bo pri odobritvi določenih pravnih poslov potreboval soglasje skrbnika, pravilna. Glede na v pritožbi izpostavljeno osebno prizadetost pritožnika, ni odveč ponoviti, da gre le za delno omejeno poslovno sposobnost, kar pomeni, da bo omenjene pravne posle lahko sklepal ob odobritvi skrbnika, z denarnimi sredstvi, ki jih prejema v višini denarne socialne pomoči, pa bo še naprej lahko razpolagal sam. Enako velja za sklepanje pravnih poslov s finančnimi posledicami do navedene višine.

11V tem obsegu je sprejeta odločitev pravilna, pritožba pa neutemeljena in jo je bilo treba v tem obsegu zavrniti.

12Napačna pa je odločitev sodišča o odvzemu pravice biti voljen. Podlaga za odvzem pravice voliti in biti voljen je v tretjem odstavku 7. člena ZVDZ⁴. Sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti posebej odloči o odvzemu aktivne in pasivne volivne pravice. Skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVDZ pa je omejevanje volilne pravice dopustno le v primeru, če je osebi popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in če ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev. Ker je sodišče prve stopnje le delno omejilo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu, je bilo odločanje o omejitvi volilne pravice materialnopravno zmotno. Pri odločanju o tem je sodišče tudi preseglo podani predlog predlagatelja. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče v izdani sklep poseglo tako, da je izrek o omejitvi volilne pravice (točka III) razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13Ostali pritožbeni očitki so neutemeljeni. Odločba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave. Učinkuje od pravnomočnosti naprej. Ker nasprotnemu udeležencu do tega postopka poslovna sposobnost ni bila odvzeta, mu je v tem postopku ni mogoče vrniti. Na podlagi 54. člena ZNP, na katerega se opira pritožnik, bi sodišče lahko odločalo le v primeru spremenjenih okoliščin, torej če bi po prejšnjem postopku (ki ga v obravnavanem primeru še ni bilo) prenehali razlogi, zaradi katerih je bila poslovna sposobnost odvzeta (prvi odstavek 54. člena ZNP). Gre za ukrep trajnega značaja, o katerem sodišče odloča upoštevaje okoliščine, kakršne ugotovi v času izdaje odločbe. Zato delnega oziroma popolnega odvzema poslovne sposobnosti ne more časovno omejiti. ZNP-1 odvzema poslovne sposobnosti ne pozna več. Učinek pravnomočne odločbe v tem postopku bo skladno s prvim odstavkom 295. člena DZ⁵ tak, da je nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo. Če se bodo okoliščine, ki jih je pri izdaji tega sklepa ugotovilo sodišče prve stopnje, kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bila nasprotnemu udeležencu delno odvzeta poslovna sposobnost in posledično postavljen skrbnik, prenehali, bo to razlog za nov postopek (66. člen ZNP-1).

14Tudi za pritožnikovo nestrinjanje z zaznambo osebnega stanja v zemljiški knjigi ni opore v zakonu. Če ima oseba, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, nepremičnine, mora sodišče po uradni dolžnosti odrediti zaznambo uvedbe samega postopka in izdane odločbe v njem v zemljiški knjigi (56. člen ZNP).

15Pritožbeni razlogi torej niso podani. Po uradnem preizkusu pritožbeno sodišče razen glede posega v volilno pravico tudi ni našlo drugih napak in kršitev, na katere pazi samo po uradni dolžnosti. Zato je v opisanem obsegu pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019
³ Nasprotni udeleženec je izvedencu povedal, da težko preživi s socialno podporo 400,00 EUR mesečno, da je vedno v minusu, da na Bolhi prodaja inventar, si izposoja denar, povečuje limit in ima nekaj premičnin, ki bi jih lahko prodal, ker nima službe in ne more živeti brez denarja; za preživetje bi prodal vse, tudi stanovanje, saj potrebuje neskončno denarja;
⁴ Zakon o volitvah v Državni zbor (Ur. l. RS, št. 44/1992 s spremembami)
⁵ Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/17