VSM Sklep I Cp 864/2019

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka potrdi, v točki II izreka pa razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. II P 86/2019, z dne 26. 8. 2019, zavrnilo (odločitev pod točko I izpodbijanega sklepa), vendar ga je po uradni dolžnosti razveljavilo in izdalo novi plačilni nalog, ki je sestavni del tega sklepa (odločitev pod točko II izpodbijanega sklepa).

2Zoper navedeni prvostopenjski sklep se po pooblaščencih pritožuje tožnica, ki istočasno vlaga tudi ugovor zoper plačilni nalog, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

3Bistvo pritožbe je, da je prvostopenjsko sodišče sodno takso za pritožbo napačno odmerilo, ker je odločilo, da znaša vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka 28.000,00 EUR. Tožnica je v predmetnem postopku vložila pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča II P 86/2019, z dne 14. 6. 2019, ki se nanaša na plačilo mesečnih rent 2.000,00 EUR in plačilo 4.000,00 EUR za preživljanje, ostala vrednost spora v višini 58.000,00 EUR pa se nanaša na tožbo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, glede katere je bil pred naslovnim sodiščem posebej voden postopek pod opr. št. II P 302/2018. Prvostopenjsko sodišče je tako postavljeno vrednost spora sprejelo in sklepa o višji vrednosti spora za zahtevek v zvezi z rento ni izdalo, zato je potrebno upoštevati označitev vrednosti spora, kot jo je označila tožeča stranka.

Pritožnica se v nadaljevanju sklicuje na komentar Jana Zobca k 39. členu v Zakonu o pravdnem postopku s komentarjem, Založba Uradni list Republike Slovenije, Prva knjiga, stran 216, katerega bistvo je, da ugotovitev vrednosti spornega predmeta ni namenjena izračunu sodne takse ali odvetniške nagrade. Iz navedenega po mnenju pritožnice izhaja, da vrednosti spora ni mogoče spreminjati za potrebe odmere sodne takse, pač pa je potrebno upoštevati označeno vrednost spora.

Pritožba tudi uveljavlja, da se prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 302/2018, z dne 24. 4. 2018, v katerem bi naj sodišče v uvodu navedlo, da vrednost spora za denarni tožbeni zahtevek tožnice znaša 50.000,00 EUR. Vendar navedeni sklep ni sklep o določitvi vrednosti spora, saj vrednost spora določa zgolj v uvodu, v izreku te ugotovitve ni, prav tako ne v obrazložitvi. Iz uvoda sklepa prav tako ni mogoče razbrati kolikšen del s strani sodišča ocenjene vrednosti spora se nanaša na tožbo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, kolikšen del pa se nanaša na plačilo mesečnih rent in na plačilo zneska za preživljanje, kar je predmet predmetnega pritožbenega postopka.

Tožnica tako meni, da je sodna taksa napačno odmerjena, saj jo je sodišče odmerilo na podlagi odločitve, da znaša vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka 28.000,00 EUR (plačilo rente in preživljanje), neupoštevaje označeno vrednost spora.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti določene po tem zakonu, kot to določa prvi odstavek 19. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Drugi odstavek 19. člena ZST-1 določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače.

6Spisovno gradivo izkazuje, da je v obravnavani zadevi tožnica vložila pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je prvostopenjsko sodišče odločilo o njenem tožbenem zahtevku, s katerim je od toženke zahtevala plačilo mesečne denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja v znesku 400,00 EUR od 1. 4. 2018 dalje, vsakega 18. dne v mesecu in znesek 4.000,00 EUR, kot dolg rente za preživljanje od junija 2017 do aprila 2018 (za 10 mesecev). Prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navaja, da le v kolikor se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in le v tem primeru, če tožeča stranka med drugim navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, o tem odloči na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče s sklepom. Sicer pa, ko se v pravdi odloča o denarnem zahtevku, je odločilna vrednost spornega predmeta glede na zahtevani denarni znesek v tožbenem zahtevku (prvi odstavek 39. člena ZPP).

740. člen ZPP določa, da če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let. Tožnica je z zahtevkom uveljavljala plačilo mesečne denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja v znesku 400,00 EUR od 1. 4. 2018 dalje, zato prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da je v tem primeru vrednost spornega predmeta enaka izračunu zahtevanih mesečnih rent za dobo petih let, oziroma v konkretnem primeru znesek 24.000,00 EUR.

8Pritožbeno sklicevanje na komentar Jana Zobca k 39. členu v Zakonu o pravdnem postopku s komentarjem, katerega bistvo je, da vrednost spornega predmeta ni namenjena izračunu sodne takse ali odvetniške nagrade, ampak je pomembna samo zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti ter v drugih primerih, ki so določeni v ZPP, na odločitev v obravnavani zadevi ne more vplivati. V drugem odstavku 19. člena ZST-1 se namreč za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ZST-1 ne določa drugače. ZST-1 določb o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta za bodoče dajatve oziroma mesečne rente nima, zato pride v poštev smiselna uporaba 40. člena ZPP.

9Vse navedeno narekuje zavrnitev pritožbe, ki se nanaša na odločitev, navedeno v točki I izreka izpodbijanega sklepa in potrditev prvostopenjskega sklepa v tem delu (2. točka 365. člena ZPP).

10Je pa utemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na odločitev navedeno v točki II izreka izpodbijanega sklepa. Prvostopenjsko sodišče kot vrednost spora zmotno jemlje seštevek mesečnih rent za pet let, h kateremu prišteje še vrednost zahtevka za preživljanje v znesku 4.000,00 EUR. Gre namreč za zahtevek že zapadlih rent za obdobje od junija 2017 do aprila 2018, torej tudi za mesečne rente. Materialnopravno pravilno lahko vrednost spornega predmeta, ker gre zgolj za zahtevek mesečnih rent, predstavlja le petletni seštevek vtoževanih mesečnih rent. K znesku 24.000,00 EUR zato ni mogoče prišteti še zneska 4.000,00 EUR¹.

11Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

¹ Tako tudi VSL sklep I Cp 2964/2014.