VSL Sklep V Kp 61744/2018

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom iz spisa izločilo listine oziroma dele posameznih listin, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Zoper sklep se je pritožila višja državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Zagovornik obtoženega A. A. je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

4Pritožba je utemeljena.

5Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in preučitvi spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišča ugotavlja, da pritožnica utemeljeno graja prvostopenjsko odločitev o izločitvi v izreku izpodbijanega sklepa taksativno naštetih dokazov.

6Zaradi tesnih družinskih in podobnih vezi med obdolžencem in posamezno pričo oziroma zaradi varovanja poklicne skrivnosti, daje zakon osebam iz 1. do 5. točke prvega odstavka 236. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pravno dobroto (privilegij), da se same odločijo, ali bodo pričale. Po prvi točki navedene določbe je dolžnosti pričevanja oproščen obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti. Družinski zakonik (DZ) določa, da je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (prvi odstavek 4. člena DZ). Skladno z določbami DZ oseba, ki še ni dopolnila 18 let, ne more skleniti zakonske zveze (prvi odstavek 24. člena DZ v zvezi s 5. členom DZ), lahko pa sodišče zaradi utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze (drugi odstavek 24. člena DZ).

7V okviru presoje, ali gre za privilegirano pričo, je potrebno obstoj zunajzakonske skupnosti presojati po času zaslišanja priče. V obravnavani zadevi oškodovanka v času zaslišanja pred preiskovalno sodnico še ni bila stara 15 let. Glede na to, da v slovenski zakonodaji ni nobene podlage za sklenitev veljavne zakonske zveze z osebo, mlajšo od 15 let, pritožnica pravilno izpostavlja, da je že navedeni zakonski zadržek razlog, da med obdolženim in oškodovanko zunajzakonska skupnost v tem obdobju ni mogla obstajati ter da je dejansko stanje obstoja zunajzakonske skupnosti med obdolženim in oškodovanko zmotno ugotovljeno.

8Ob ugotovljenem zakonskem zadržku, ki je že sam po sebi razlog za zaključek, da zunajzakonska skupnost med obdolženim in oškodovanko v času zaslišanja oškodovanke pred preiskovalno sodnico ni mogla obstajati, je irelevantna presoja vsebine oziroma intenzivnosti odnosa med obdolženim in oškodovanko. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in dejstva, da kroga oseb, ki so po določbi 236. člena ZKP oproščene dolžnosti pričanja, ni dopustno širiti na druge osebe, četudi so si v zelo tesnem odnosu z obdolženim, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnice, da oškodovanki navedena pravna dobrota ne pripada. Preiskovalna sodnica je zato oškodovanko zmotno poučila o pravici, ki ji ne pripada. Kljub dejstvu, da je oškodovanka ob zaslišanju pred preiskovalno sodnico izjavila, da ne želi pričati, sodišče ni imelo razloga, zaradi katerega bi bilo skladno z določbo drugega odstavka 83. člena ZKP potrebno iz spisa izločiti izjave oškodovanke oziroma zapise, ki vsebujejo njene predhodne izjave podane uradnim osebam.

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP ugodilo pritožbi višje državne tožilke, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče pred zaslišanjem oškodovanke z upoštevanjem navedb v tej odločbi s potrebno stopnjo verjetnosti kot predhodno vprašanje ugotoviti, ali med obdolženim in oškodovanko dejansko obstaja zunajzakonska skupnost, kot je ta določena v prvem odstavku 4. člena DZ. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da zgolj dejstvo, da je oškodovanka v vmesnem času že dopolnila 15 let, še ne pomeni, da ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna, temveč je potrebna skrbna presoja, ali so poleg ostalih pogojev, v obravnavnem primeru podani tudi pogoji za t.i. spregled mladoletnosti v smislu drugega odstavka 24. člena DZ.