VSC Sklep PRp 104/2019

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se ustavi izvrševanje sklepa o določitvi dela v splošno korist PRnk-5/2018 z dne 29. 8. 2018.

2Zoper tak sklep se pritožuje storilka, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi zanika navedbe P. ..., da se je delu izmikala. Pripravljena je bila oddelati svoje ure v okviru svojih zmožnosti in je gospe S. V. povedala, da je redno zaposlena in da se bo morala v prvi vrsti prilagajati urniku novega delodajalca, kar je S. V. razumela in povedala, da to ni problem in da lahko dela od 2 do 4 ure dnevno. Problem je nastal z direktorico U. M. Slednji je poslala načrt dela (čeprav je bil delovni načrt sestavljen že z gospo V.), saj ji je direktorica grozila, da bo odpovedala pogodbo, v kolikor ponovno ne dostavi plana dela. Čeprav je plan dela dostavila, ji je direktorica pogodbo prekinila, še preden bi lahko realizirala plan. O dogajanju v izvajalski organizaciji in o tem, da delo že od začetka ne poteka tako, kot bi moralo, je obvestila tako svetovalca na probacijski enoti, kot tudi sodišče prve stopnje, ki mu je poslala dopis takoj po tem, ko je izvedela za prekinitev pogodbe. Celotna zgodba se ji zdi nepravična, ker se je res trudila in delala po cele dneve (v službi in družbeno koristno delo) ter delala tudi naloge, ki so presegale obseg dela v splošno korist. Prosi za ugoditev prošnji za družbeno koristno delo pri drugem delodajalcu, saj je v finančni stiski in nima sredstev za poplačilo dolga.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz 3. odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi šestega odstavka 202.c člena ZP-1. Slednji določa, da v primeru, če storilec nalog, ki jih je v skladu s sklepom sodišča določil pristojni organ socialnega varstva, ne opravi v celoti, organ socialnega varstva o tem obvesti sodišče, navede število ur opravljenega dela in kratko pojasni tudi razloge, če so mu znani, sodišče pa v tem primeru ustavi izvrševanje sklepa iz četrtega odstavka istega člena, o čemer mora biti storilec poučen v sklepu iz četrtega odstavka istega člena.

5Naloge, ki jih na podlagi petega odstavka 192.b člena in četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 202.c člena ZP-1 za polnoletne storilce izvršujejo pristojni organi socialnega varstva od 1. 4. 2018 dalje izvršujejo probacijske enote (48. člen Zakona o probaciji - ZPro). V skladu z določbami ZPro probacijska enota po prejemu sklepa o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist najprej povabi storilca na razgovor (12. člen ZPro), določi svetovalca (14. člen ZPro), ki skupaj s storilcem izdela osebni načrt (15. člen ZPro), svetovalec pa nato na podlagi drugega odstavka 16. člena ZPro spremlja in nadzira ali oseba izpolnjuje obveznosti, ki so mu bile naložene ter hkrati opozarja osebe na morebitna odstopanja od naloženih obveznosti ter o tem obvešča organ, ki je zahteval izvajanje nalog. Ob ugotovitvi, da oseba ne izpolnjuje naloženih navodil ali ne sodeluje oziroma jih v celoti ali deloma ne izpolnjuje obveznosti določenih s sodnim načrtom, se izmika stiku s svetovalcem ali kako drugače krši naložene obveznosti, svetovalec na to opozori osebo, lahko ji pa tudi predlaga spremembo osebnega načrta ali organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge predlaga spremembo navodil (prvi odstavek 17. člena ZPro). Če svetovalec ugotovi, da oseba kljub opozorilom in morebitni spremembi osebnega načrta ali navodil še vedno ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko vodja probacijske enote organu, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge predlaga spremembo sankcije (drugi odstavek 17. člena ZPro). Če organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge, po prejemu obvestila o neizpolnjevanju obveznost ugotovi, da niso več podani pogoji za njegovo izvajanje, lahko prekliče izrečeno sankcijo in na novo odloči. Ob neizpolnjevanju nalog v okviru dela v splošno korist sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela (tretji odstavek 17. člena ZPro).

6Določba šestega odstavka 202.c člena ZP-1 je namenjena preprečevanju izigravanja instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist in je posledica upravičenega pričakovanja, da bo storilec v postopku za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist aktivno sodeloval ter vestno in dosledno izpolnjeval naložene obveznosti, saj je storilec sam najbolj zainteresiran za to, da do izterjave globe ne pride, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj. Vendar pa je pri uporabi te določbe oziroma odločanja o tem, ali naj se postopek izvrševanja nalog v splošno korist ustavi, treba upoštevati tudi realne možnosti storilca, da opravi naloge v splošno korist, pri čemer je vsekakor pomembna okoliščina tudi rok, v katerem mora storilec opraviti naloge v splošno korist. Če rok za opravo nalog v splošno korist (ki ga mora v skladu s četrtim odstavkom 202.c člena ZP-1 določiti sodišče v sklepu o nadomestitvi plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist) še ni potekel, ni mogoče trditi, da storilec nalog v splošno korist ni opravil (v celoti).

7Ko sodišče presoja, ali naj na podlagi poročila probacijske enote izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali ne, mora ne zgolj natančno preučiti poročilo, temveč tudi storilcu omogočiti, da se izjavi o navedbah v poročilu probacijske enote ali izvajalske organizacije, da bi lahko celovito in popolno ugotovilo dejansko stanje.

8Ob pregledu spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb in v okviru uradnega preizkusa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo zgolj na podlagi podatkov oz. navedb, ki izhajajo iz poročila probacijske enote z dne 28. 1. 2019 na list. št. 21 spisa, ne da bi pred tem poročilo P. ... z dne 28. 1. 2019 vročilo v izjasnitev storilki ali upoštevalo storilkin dopis na list. št. 22 spisa. Tako je storilki bilo šele z vročitvjo izpodbijanega sklepa bilo omogočeno, da izpostavi svojo plat zgodbe oz. predstavi dogajanje v zvezi z izvrševanjem nalog v splošno korist v konkretni zadevi v pritožbi. Ker bi navedbe glede poteka izvrševanja nalog v splošno korist, ki jih storilka navaja v pritožbi, zlasti o tem, da je direktorici izvajalske organizacije predložila plan dela oz. načrt na kakšen način in do kdaj bo izpolnila naloženo obveznost in da je direktorica izvajalske organizacije pogodbo prekinila še preden bi lahko storilka plan realizirala, moralo raziskati in preveriti sodišče prve stopnje pred sprejemom izpodbijane odločitve, je pritrditi pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje nepopolno oz. zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tako ni ugotavljalo niti kdaj je začel teči rok za opravo nalog v splošno korist in do kdaj bi morala storilka opraviti naloge v splošno korist oz. ali je do dneva odpovedi pogodbe s strani izvajalske organizacije že potekel rok za opravo nalog, ki ga je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 29. 8. 2018, niti ali je mogoče v poročilu probacijske enote opisano ravnanje storilke mogoče šteti kot izmikanje opravljanju dela.

9Ker je glede na zgoraj navedeno odločitev prvostopenjskega sodišča preuranjena in temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, je pritožbeno sodišče storilkini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je ocenilo, da glede na naravo postopka in okoliščine zadeve samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

10V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po ponovni preučitvi poročila probacijske enote dati možnost storilki, da se o navedbah v poročilu probacijske enote izjavi, jo po potrebi tudi zaslišati in najprej oceniti, ali se storilki s očita neizpolnitev nalog (v celoti) ali izmikanje delu. V kolikor bo štelo, da se storilki očita neizpolnitev nalog v celoti, bo moralo najprej ugotoviti, v kakšnem roku bi morala naloge opraviti, kdaj je ta rok začel teči, kdaj se je iztekel ter koliko ur naloženega dela je do takrat opravila. V kolikor pa bo štelo, da se storilki očita izmikanje opravljanju nalog, bo moralo presoditi, ali je ravnanje storilke, kot je opisano v poročilu probacijske enote ob pojasnilih, ki jih je oz. jih bo v zvezi s temi navedbami podala storilka, mogoče šteti za izmikanje opravljanju dela v splošno korist, v ta namen pa po potrebi tudi pridobiti dodatna podrobnejša poročila probacijske enote. Pri odločanju o tem, ali naj se izvrševanje nalog v splošno korist ustavi ali pa lahko storilka nadaljuje z opravljenim delom v splošno korist v isti ali drugi izvajalski organizaciji, bo moralo upoštevati tudi navedbe o komunikaciji s svetovalcem na probacijski enoti in preveriti, ali je probacijska enota izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz 16. in 17. člena ZPro, za svojo odločitev pa bo moralo navesti jasne, razumljive in prepričljive razloge.